Tako v Sloveniji kot svetu odločno proti nasilju nad ženskami in deklicami #video

Zalezovanje, nadlegovanje, posilstva, pohabljanje spolnih organov, sklenitve zakonskih zvez, v katere jih prisilijo družinski člani, sterilizacija proti lastni volji in druge oblike nasilja nad ženskami in deklicami so huda kršitev človekovih pravic, ki še vedno pogosto ostaja nekaznovana, so navedli na ministrstvu za pravosodje.

Ministrica Lilijana Kozlovič podpira sodelovanje ministrstva pri izvajanju konvencije za preprečevanje in boj proti nasilju nad ženskami, t. i. istanbulske konvencije, hkrati pa se zavzema za zakonodajo in prakso, ki ženskam in otrokom omogoča še večjo zaščito pred spolnim in drugim nasiljem. Z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter centri za socialno delo bodo okrepili sodelovanje in koordinacijo pri obravnavi žrtev nasilja, ker kurativa ni dovolj, je poudarila.

"Treba je začeti pri vzgoji in izobraževanju"

Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu Matica Zupana je treba začeti na začetku, torej pri vzgoji in izobraževanju, in že v rosnih letih posamezniku vzgojiti občutek in empatijo do sočloveka. Pomembno je izboljšati tako naše odnose kot tudi komunikacijo in način reševanja konfliktnih primerov, je navedel.

Zlatko Ratej, ki je prav tako državni sekretar, pa je spomnil, da so na ministrstvu pripravili zaostritve pri kaznovanju dejanj zoper spolno nedotakljivost žensk, tako da bo pri obravnavi kaznivega dejanja posilstva dejanje, kjer ni soglasja žrtve, razumljeno kot posilstvo.

Novice Spreminja se definicija posilstva: model "ne pomeni ne" z dopolnitvijo

Prav vsaka vrsta nasilja za žrtev pomeni izgubo dostojanstva, lastne moči in občutek ponižanja, pa so navedli na policiji. Po njihovih besedah je zelo pomembno, da o nasilju, njegovih žrtvah in posledicah spregovorimo. Hkrati bodimo v okolju, v katerem živimo, pozorni na vse oblike nasilja tako nad ženskami kot tudi nad otroki, so pozvali.

Pandemija covid-19 je še bolj izpostavila problem nasilja nad ženskami kot pereče vprašanje v svetu, ki potrebuje hitro ukrepanje vseh, povsod in na vseh ravneh, je poudaril Guterres v poslanici ob mednarodnem dnevu. Po njegovih besedah so socialne in ekonomske posledice pandemije nesorazmerno bolj od moških in dečkov prizadele ženske in deklice in jih izpostavile revščini, tveganje za nasilje nad njimi pa se povečuje.

Foto: Reuters

Države je že aprila pozval, naj si prizadevajo za končanje te pandemije nasilja v senci, zdaj pa je ponovil ta poziv. Države morajo po njegovih besedah upoštevati potrebe žrtev in tistih, ki so izpostavljeni več oblikam diskriminacije, ki se lahko tudi prepletajo med seboj.

"Treba je vključiti tudi moške"

Poleg tega mora biti prednostna naloga, da so na čelu pri iskanju rešitev ženske, v prizadevanja za končanje nasilja nad njimi pa je treba vključiti tudi moške, je navedel.

Ukrepi morajo po njegovih besedah vključevati predvidljivo financiranje organizacij za pravice žensk, ki se v nujnih primerih pogosto odzovejo prve. Ključno pa je tudi, da dostop do zdravstvene, socialne in pravne pomoči za žrtve ostane brez omejitev, je dodal.

Sprejeti ukrepi se po njegovem mnenju ne smejo osredotočiti le na posredovanje, ko je nasilje že navzoče, ampak morajo zlasti delovati preventivno, da do nasilja sploh ne pride. Pri tem ima v mislih tudi sprejetje ustrezne socialnovarstvene zakonodaje in uravnoteženje moči med spoloma. Policija in pravosodje pa morata povečati odgovornost, ki jo ima povzročitelj nasilja za svoja dejanja, in ga dosledno kaznovati, je odločen.