SiolNET. Novice Slovenija
4,68

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Spreminja se definicija posilstva: model "ne pomeni ne" z dopolnitvijo

4,68

termometer

Posilstvo
Foto: Getty Images

V torek se je iztekla javna razprava o predlogu novele kazenskega zakonika, ki med drugim spreminja tudi definicijo posilstva. Ta bo zdaj temeljila na modelu "ne pomeni ne", upoštevala pa bo tudi primere, ko žrtev zaradi različnih razlogov ni mogla reči ne oziroma kako drugače izraziti nasprotovanja.   

Slovenijo je v začetku lanskega leta razburila sodba koprskega višjega sodišča. Moškega, ki je opito znanko spolno napadel med spanjem, so oprostili posilstva, ker je silo uporabil šele po začetku napada, ko se je zbudila. Z roko ji je zaprl usta in jo s silo telesa zadržal pod seboj, dokler ni končal spolnega napada. Obsodili so ga le za spolno zlorabo slabotne osebe. Več v članku Med spanjem jo je spolno napadel: Vrhovno sodišče pritrdilo višjemu sodišču.

Slovenska zakonodaja trenutno namreč temelji na tako imenovanem modelu prisile, kar pomeni, da dejanje posilstva dojema kot kaznivo, samo če so prisotni nasilje, grožnje ali prisila. Za obstoj znakov kaznivega dejanja se tako od žrtve zahteva, da se storilcu fizično upira.

A obstaja cel kup scenarijev, ko to ni mogoče. Žrtev lahko preprosto otrpne, se fizično ne upira dovolj, se boji še hujšega nasilja ali pa je na primer omamljena, kot je bilo to v koprskem primeru. Tako storilcu za dosego cilja ni treba uporabiti sile, dejanje pa se zato v aktualnem kazenskem zakoniku ne šteje kot posilstvo.

Koprski primer in še nekateri drugi so spodbudili javno razpravo o potrebi po redefiniciji kaznivega dejanja posilstva.

Nevladniki za model "da pomeni da"

Več nevladnih organizacij in izobraževalne ustanove, ki v Sloveniji delujejo na področju zaščite človekovih pravic (Amnesty International Slovenije, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo Ključ, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani, Inštitut 8. marec, Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Slovenska fundacija za UNICEF), se je zavzelo, da se kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost v slovenski zakonodaji opredelijo v skladu s konceptom privolitve in po modelu "da pomeni da".

Ta model pomeni, da mora oseba izraziti privolitev v spolno interakcijo, seveda pa ne nujno z besedami. Privolitev je lahko dana tudi z dejanji, dokler ta jasno kažejo dovoljenje in željo sodelovanja v spolni aktivnosti.

Ves čas na voljo za spolni odnos

Nevladniki podpirajo model "da pomeni da", ker – kot pravijo – model "ne pomeni ne" temelji na zmotni predpostavki, da je oseba ves čas in vsem na voljo za spolni odnos in da ga mora, če ga ne želi, izrecno zavrniti. "Samo zato, ker nekdo molči ali ne reče ne, s tem privolitve še ne daje," poudarjajo.

sodišče, zatožna klop Foto: STA

Model "ne pomeni ne" z dopolnitvijo

Model "da pomeni da" je podpirala prejšnja pravosodna ministrica Andreja Katič, ministrstvo za pravosodje pod vodstvom aktualne ministrice Lilijane Kozlovič pa je pripravilo predlog po modelu "ne pomeni ne", a z dopolnitvijo za primere, ko žrtev iz različnih razlogov ne more izraziti zavrnitve.

Predlog novele zakona je bil do torka v javni razpravi, zdaj se bo ministrstvo odločilo, ali bo pripombe upoštevalo, pripravilo bo končno verzijo predloga in jo poslalo v potrditev v državni zbor.

Nevladniki: Korak v pravo smer, a bolje bi bilo "da pomeni da"

Nevladniki se strinjajo, da gre za korak v pravo smer, saj gre za prehod iz modela prisile k modelu soglasja. Izpostavljajo pa neugoden položaj žrtve, saj bodo morale žrtve dokazovati nasprotovanje ali okoliščine, zaradi katerih se niso mogle aktivno upirati. Menijo, da bi moral biti storilec tisti, ki bi moral dokazovati, kako je pridobil soglasje.

Hkrati jih moti simbolni pomen besedila, saj predvideva, da je oseba ves čas na voljo za spolni odnos in da ga mora, če ga ne želi, zavrniti, zato pravijo, da bi bil optimalni model "da pomeni da".

Vse več kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost

Lani so policisti v Sloveniji vložili kazensko ovadbo v 467 primerih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Od tega je bilo med drugim 36 primerov posilstva, 41 primerov spolnega nasilja in kar 145 primerov spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Poleg tega pa še 75 primerov pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene.

Kot ugotavljajo na policiji, število dejanj zoper spolno nedotakljivost narašča.Ob tem pa je treba poudariti še, da je prijavljen le majhen del tovrstnih kaznivih dejanj. Po podatkih evropske raziskave o nasilju nad ženskami iz leta 2012 v Sloveniji spolno nasilje prijavi le 16 odstotkov žrtev (v EU je povprečje še nižje, in sicer 14 odstotkov).

Kakšno bo besedilo zakona, če bo obveljal ta predlog in bo predlog sprejet v DZ

Posilstvo  170. člen

(1) Kdor proti volji osebe drugega ali istega spola ali z izkoriščanjem predhodnega trajajočega ustrahovanja ali drugih okoliščin ali stanj, zaradi katerih ni sposobna izraziti zavrnitve, doseže (njeno) spolno občevanje ali s tem izenačeno spolno ravnanje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let.
(2) Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let.
(3) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno grozovito ali posebno poniževalno ali če je dejanje storilo več oseb zaporedoma ali nad obsojenci ali drugimi osebami, ki jim je vzeta prostost, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.
(4) Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da ji zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi časti ali dobremu imenu, ali da bo njej ali njenim bližnjim povzročil veliko premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(5) Če sta bili dejanji iz prvega ali tretjega odstavka tega člena storjeni proti osebi, s katero storilec živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni skupnosti, se pregon začne na predlog.

Spolno nasilje  171. člen

(1) Kdor proti volji osebe drugega ali istega spola ali z izkoriščanjem predhodnega trajajočega ustrahovanja ali drugih okoliščin ali stanj, zaradi katerih ni sposobna izraziti zavrnitve, ali z izkoriščanjem presenečenja doseže, da ta stori ali trpi kakšno spolno dejanje, ki ni zajeto v prejšnjem členu, se kaznuje za zaporom do petih let.
(2) Kdor uporabi silo ali zagrozi osebi drugega ali istega spola z neposrednim napadom na življenje ali telo in jo tako prisili, da stori ali trpi kakšno spolno dejanje iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do desetih let.
(3) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno grozovito ali posebno poniževalno ali če je dejanje storilo več oseb zaporedoma ali nad obsojenci ali drugimi osebami, ki jim je vzeta prostost, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.
(4) Kdor osebo drugega ali istega spola prisili, da stori ali trpi kakšno spolno dejanje iz prvega odstavka tega člena, tako da ji zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi časti ali dobremu imenu, ali da bo njej ali njenim bližnjim povzročil veliko premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do petih let.
(5) Če sta bili dejanji iz prvega ali tretjega odstavka tega člena storjeni proti osebi, s katero storilec ali storilka živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, se pregon začne na predlog.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 56
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin