Tako kot Uroš Urbas tudi Goran Lukič vošči vsem, ki delajo

Po pravici povedano me je k pisanju spodbudil Uroš Urbas, nekdanji namestnik odgovornega urednika časnika Finance in trenutni odgovorni urednik spletnega portala Planet Siol.net. V svojem prispevku, naslovljenem Kdor ne dela, naj ne je, je namreč zapisal kar nekaj besed in stavkov, ob katerih se ne more in ne sme biti tiho. V nadaljevanju vam ponujam tri izseke iz njegovega teksta. Prvič Zato ob prvem maju čestitam vsem, ki razumete, da morate ustvarjati, če hočete vsak mesec dobiti plačo; ki nimate zgolj polnih ust pravic, temveč se zavedate svojih dolžnosti in obveznosti. Ki hočete biti zgled dobrega delavca. Čestitam vsem, ki razumete, da plača ni pravica, ki se jo mesečno unovči na bankomatu, temveč vam je jasno, da je za plačo treba ustvarjati.

Drugič Čestitam tudi vsem, ki nimate možnosti vstopiti v slovenski rigidni sistem dela in ste zato prisiljeni svoj status urediti ali z odprtjem s. p. ali prek avtorskih pogodb. V ničemer niste slabši kot redno zaposleni, vaša edina smola je v tem, da kljub večji delavnosti, boljši storilnosti in boljšim kvalifikacijam ne morete vstopiti v zaščiteno skupino.

Tretjič Dokler bodo sindikati in ministri imeli v svoji agendi le zaposlitve za nedoločen čas (torej: službe) in bodo banke svoje storitve ponujale le tej skupini državljanov, ne bodo pa prej omenjeni razumeli vseh drugih oblik, ki človeku zagotavljajo delo (s. p., zaposlitev za določen čas, avtorske pogodbe), smo v riti. Ravno te oblike, ko posameznik lahko opravlja delo, bi morale biti izenačene. Kot naivni sindikalist sem bil, vse dokler nisem prebral zgornjih besede odgovornega urednika Planet Siol.net, prepričan, da nikjer v delovni zakonodaji ni zapisano: "P. S. Bodite veseli, da dobivate plačo." Ali pa: "Ne pozabite: zavedajte se, da za vašo plačo nekdo nad vami gara kot nor, da vam jo prisluži."

Kot naiven sindikalist pač berem Zakon o delovnih razmerjih, kjer pa, recimo, piše: "Delodajalec mora delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljanje dela v skladu z določbami od 126. do 130., od 133. do 135. in 137. člena tega zakona." A saj res, komu se da brati in uporabljati (!) delovno zakonodajo, če pa je hitreje streljati demagoške puščice z varne razdalje "uredniškega komentarja". Po metodologiji odgovornega urednika spletnega portala Planet Siol.net se je torej zgodila prekvalifikacija praznika dela.

Prvi in drugi maj nista več praznovanje boja za delavske pravice. Ne, prvi in drugi maj sta po novem verska praznika. Vsakoletna moralistična prižnica, namenjena zgolj tistim, "ta pravim" delavcem. Tistim "pravim" delavcem, ki se po vsakodnevno opravljenem delovnem času, v katerem seveda ne sprašujejo po plači, kaj šele po njeni višini, ustavijo pri oltarju nadrejenega in se mu z delovno molitvijo zahvalijo za priložnost, da so lahko v tišini deležni privilegija dela.

Kot naivni sindikalist sem bil, priznam, začuden nad besedami odgovornega urednika portala Planet Siol.net o tako imenovanem rigidnem trgu dela v Sloveniji, kjer naj bi se za visoko ograjo potikala neka "zaščitena" skupina, če si dovolim malce parafrazirati. Začuden zato, ker sem se pač, kot se pač za naivnega sindikalista spodobi, vprašal naslednje vprašanje: čakaj malo, kdo pa proizvaja vse te prisilne s. p.-je, honorarne delavce itd.?

Ali mi lahko, recimo, spoštovani odgovorni urednik spletnega portala Planet Siol.net odgovori, koliko tako imenovanih samostojnih novinark in novinarjev, snemalk in snemalcev itd. dela v vseh teh medijskih hišah, pa imajo službeni elektronski naslov medijske hiše, v kateri delajo, se vozijo v avtomobilih, ki so polepljeni z nalepkami medijske hiše, kjer delajo in opravljajo delo, ki ima vse elemente delovnega razmerja, pa imajo namesto pogodbe o zaposlitvi status samostojnega podjetnika.

Kdo jim je "svetoval" ureditev statusa s. p.? Sindikat? Kot naivnemu sindikalistu se mi pravzaprav zdi absurdno, da oseba na vodstveni funkciji v eni izmed medijskih hiš, torej oseba, ki je še kako blizu odgovorom na ta vprašanja, z eno roko kaže s prstom na tisti rigidni trg dela in toči krokodilje solze za prekarce, na drugi strani pa je del te iste vodstvene strukture medijskega polja Slovenije, ki se odkrito spogleduje s proizvajanjem lažno samozaposlenih oseb, torej vseh teh samozaposlenih, ki bi morali namesto statusa s. p. že zdavnaj imeti v rokah pogodbo o zaposlitvi.

Kot naiven sindikalist se sprašujem, kako je mogoče, da se uredniški komentar zamenja z zbirko stereotipov. Recimo o tem, da imamo sindikati menda v svoji agendi le zaposlitve za nedoločen čas. Pa saj pravzaprav odgovornemu uredniku spletnega portala Planet Siol.net tukaj nimam česa zameriti. Nisem ga videl na novinarski konferenci (Ne)vidno izkoriščanje raznašalcev časopisnih edicij, ki je potekala na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije 14. aprila 2014. Na novinarski konferenci smo spregovorili o težkih socialnih posledicah prenosa raznašalcev edicij Dnevnika na podjetje Izberi, d. o. o. Raznašalcev, ki so pravzaprav vsi s. p. Raznašalcev, ki so se z našo pomočjo sindikalno organizirali in zahtevali svoje pravice.

Prav tako se ne spomnim, da bi ga kdaj videl v svetovalni pisarni za migrante na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer pomagamo migrantom v boju za njihove pravice. Ali pri Davidu Švarcu, predsedniku Svobodnega sindikata Slovenije, ki se vsakodnevno ukvarja s težavami (lažno) samozaposlenih, agencijskih delavcev. Ali v prostorih Sindikata Mladi plus, prav tako delu ZSSS, kjer se že več let borijo za pravice mladih. A na koncu koncev pridemo do začetka. In začetek je naslednje vprašanje: spoštovane delavke in delavci v medijskem prostoru, ali boste še vedno zgolj proizvajali članke o širitvi "prekarnega razreda"? S škripajočimi zobmi poslušali svoje medijske šefe, ki vam prodajajo zgodbo o rigidnem trgu dela, na katerem se menda v ograjenih prostorih pasejo privilegiranci, vmes pa vas spreminjajo v tako imenovane samostojne podjetnike, da se rešijo teh prekletih delavskih pravic s svoje grbe? Ali pa se boste združili in skupaj zahtevali tisto, kar vam pripada – delavske pravice?

Ne, ni dovolj pisati o delavskih pravicah. Treba jih je tudi uveljaviti. Uveljavljati. Zato vas pozivam: Združite se. Povežite se. Združimo se. Povežimo se. Sindikati nismo pastirji, ki pazijo, da se ne porazgubi čreda privilegirancev. Tako kot tudi vi, spoštovani medijski delavci, niste čreda, ki slepo sledi svojim kapitalističnim pastirjem.

Katja Perat je pred nekaj meseci zapisala naslednje: "Doživljate prekarno delo kot pereč problem? Kot anomalijo, krivico, družbeno neenakost? Bi radi zoper to kaj ukrenili? Zaposlite nas, za božjo voljo." Tako preprosto je to. Vse preostalo je bodisi strah bodisi demagogija. Seveda pa lahko še naprej v tišini lažne samozaposlenosti pišete o izkoriščanju prekariata in berete neumnosti o rigidnem trgu dela.

Vse naše kontakte imate. Sindikalni pozdrav, Goran Lukič Zveza svobodnih sindikatov Slovenije