Tajni policijski sodelavec: Dejan Ornig proti policiji ne more zmagati, potegnil bo krajšo

Javnost zadnji teden razburja primer hekerja Dejana Orniga, ki je pred dnevi za medij podcrto.si razkril, da je za policijo brez pravne podlage tri leta vdiral v e-zasebnost posameznikov na spletu. Tako je vdrl v komunikacijo več kot tristo oseb. Med temi so bili tudi takšni, ki jih policija ni sumila nobenega kaznivega dejanja. Prikladni so bili le zato, ker je bilo prek njih mogoče priti do podatkov o ljudeh, ki so policijo zanimali, trdi Ornig. Tako pridobljene podatke, med temi tudi telefonske številke in celotne socialne mreže posameznikov, je heker nato posredoval policiji.

Sodelovanje Orniga s policijo je trajalo od leta 2012 do leta 2015. Dosegalo je takšen obseg in tako občutljive podatke, da so zanj poleg dveh kriminalistov, s katerima je sodeloval, morali vedeti tudi vrhovi policije, vključno z generalnim direktorjem, pravi. Informacijska pooblaščenka je v navedbah Orniga prepoznala več kaznivih dejanj na strani policije: zlorabo osebnih podatkov, kršitev tajnosti občil, napad na informacijski sistem in zlorabo pooblastil. Policija obtožbe Orniga zanika. S sumi nezakonitih komunikacijskih vdorov se ukvarja tudi specializirano tožilstvo.

Ornig pravi, da je za policijo s hekanjem pridobival podatke od 2012 do 2015. Foto: Thinkstock

Primer Boris Karlovšek: Tajni sodelavec brez odredbe sodišča

Primer, ki tako kot Ornigov razkriva sporne načine delovanja policije, smo na Siol.net opisali pred dobrim mesecem. Gre za tajnega policijskega sodelavca Borisa Karlovška, ki se je odločil javno spregovoriti o nedovoljenih praksah policije. "Večkrat sem deloval kot tajni policijski sodelavec, pa čeprav za to ni bila izdana odredba tožilstva oziroma preiskovalnega sodnika. Zakon o kazenskem postopku takšno odredbo zahteva."

Karlovšek je po navodilih in usmeritvah policije napisal ovadbo za Hildo Tovšak v primeru podkupovanja za delo varilcev pri gradnji Teš 6 (Tovšakova je bila pozneje za to obsojena na šest mesecev zapora). To dokazuje z elektronsko korespondenco s kriminalistom z naslova @policija.si proti koncu leta 2012. To je obdobje, za katerega policija sama trdi, da Karlovšek ni bil njen tajni sodelavec. "Nisem bil zgolj informator, ampak sodelavec. Informator določene stvari policiji naznani, sodelavec pa z njo aktivno sodeluje in sam sem stvari počel po navodilih kriminalista."

V začetku maja smo objavili pogovor s pravnikom Borisom Karlovškom, ki je bil v preteklosti obsojen zaradi goljufije. Trdi, da za večino njegovih težav z zakonom stoji policija, ki ga je spravila v nezakonita ravnanja, nato pa ga na sodišču ni zaščitila, čeprav so mu pred tem jamčili, da ga bodo. Foto: Matej Leskovšek

Karlovšek na lovu za Zidarjevimi milijoni, policija ga pozneje umakne

Že marca 2011 je Karlovšek za policijo poizvedoval, kdo je človek, ki želi v Sloveniji za Ivana Zidarja prevzeti dva milijona evrov sumljivega denarja. Spet gre za obdobje, ko policija Karlovšku ne priznava statusa tajnega sodelavca in tudi ni znano, da bi obstajala odredba tožilstva oziroma sodišča za njegovo občutljivo delovanje. Karlovšek pravi, da je Zidar takrat denar potreboval za sanacijo pešajočega SCT, delno pa za delitev naprej. "Pozneje so me od tega primera umaknili, akcijo pa so končali drugi."

Policija je Karlovšku status tajnega sodelavca priznala le za pet mesecev sodelovanja v primeru Gorenje. Šlo je za obdobje med januarjem in majem 2012. Takrat so preiskovali posameznike, ki so nameravali velenjsko podjetje ogoljufati za dva milijona evrov. Zasluge, da je policiji razkritje uspelo, gredo v veliki meri prav Karlovšku. Besede tega pa na primer mečejo senco dvoma: "Tudi v tem primeru je šlo za prepovedano delovanje. Po navodilih kriminalista sem nastopal kot agent provocateur, nekdo, ki skuša druge zvabiti v kaznivo dejanje, čeprav je to po evropski zakonodaji in sodni praksi strogo prepovedano. Človeku, ki so ga prijeli, sem dobavil podjetje z dobro boniteto, saj je bil sam brez ficka. To pomeni, da brez moje, torej policijske pomoči realno sploh ne bi mogel izvesti kaznivega dejanja."

Podobno kot Boris Karlovšek je tudi Dejan Ornig za sodelovanje s policijo prejel nagrado. Le da nižjo, skupaj 800 evrov. Karlovšek trdi, da je prejel osem tisoč evrov. V čem sta si primera Ornig in Karlovšek podobna

Podobnosti med primeroma Ornig in Karlovšek je še nekaj. Oba govorita o tem, da sta za svoje sodelovanje s policijo prejela denarne nagrade iz tako imenovanega črnega fonda. Oba sta prepričana, da so za njuno delovanje v interesu policije vedeli policijski vrhovi. Oba omenjata dokument v enem samem izvodu, nekakšen dvostranski sporazum o sodelovanju s policijo, ki ga po podpisu nista več videla. "Gospa, ki je prišla iz Ljubljane, je rekla, da svojega izvoda ne smem imeti pri sebi, ker bi bilo lahko nevarno. Bo pa na sedežu Generalne policijske uprave, in če ga bom potreboval v sodnih postopkih, mi ga bodo priskrbeli. Od takrat tistega papirja nisem več videl." Pri obeh, tako Ornigu kot Karlovšku, je policija sodelovanje pozneje zanikala.

Še zdaleč nisem edini. @policija_si pa se tako trudi, da modus operandi, prikaže kot osamljen primer. https://t.co/Vm5vOOYxsl

— Dejan Ornig (@DejanOrnig) June 14, 2016

Lani je Karlovšek pisal generalnemu direktorju policije Marjanu Fanku, pisal je notranji ministrici Vesni Györköš Žnidar, aprila letos tudi vsem ključnim ljudem v državi, od Klemenčiča, Cerarja do Brgleza. "Odzval se je le predsednik republike, ki je primer predal specializiranemu državnemu tožilstvu, ki se ukvarja s kaznivimi dejanji oseb s pooblastili."

Karlovšek se je obrnil tudi na informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Ta je policiji pred kratkim naložila, da pojasni, kaj je s papirjem, ki ga je podpisal, a policija mu je odgovorila le na splošno, pravi.

Ornigu se ne piše nič dobrega, napoveduje Karlovšek

Generalni direktor policije Marjan Fank: obtožbe nanj letijo tako od Orniga kot Karlovška. Drugi čaka na njegovo pojasnilo, kje je papir o sodelovanju s policijo, ki ga je podpisal leta 2010. Za zdaj zaman. Foto: Klemen Korenjak "Dejanu Ornigu se zdaj, ko se je izpostavil, ne piše nič dobrega. Proti policiji nima nobenih možnosti, potegnil bo krajšo," hekerju napoveduje Karlovšek, ki zase pravi, da je za njegov začaran krog v zaporih in na sodiščih mnogo bolj odgovorna policija kot on sam in napake, ki jih je naredil. Kot je znano, je sodišče Ornigu zaradi napada na informacijski sistem, ponarejanje listin in neupravičenega zvočnega snemanja s kaznovalnim nalogom v začetku maja izreklo pogojno obsodbo na leto dni in tri mesece zapora.

Karlovšek zatrjuje, da trenutno velja sistemska anomalija. Zavzema se za to, da bi položaj sodelavcev policije sistemsko drugače uredili. "Takoj, ko je podpisan list o sodelovanju, bi moral biti s tem seznanjen predstavnik civilne družbe. Policija ne more sama razpolagati s tem papirjem ter se prosto odločati, koga bo priznala za sodelavca in koga ne, kakor ji ustreza. Policija lahko po trenutni ureditvi zavaja. Zavaja tožilce, ti pa ji slepo verjamejo, da govori resnico, in pojma nimajo, kdo je lopov in kdo ne."

Pojasnilo: Od objave članka o Borisu Karlovšku v začetku maja do danes se policija ni odzvala na njegove hude obtožbe o nezakonitem tajnem delovanju brez odredbe tožilstva oziroma preiskovalnega sodnika ter o njegovi vlogi prepovedanega agenta provocateurja. Uraden odziv policije tako še vedno čakamo. In še: Karlovšek nam je med pogovorom, ki smo ga imeli z njim, napovedal, da bo tako: "Nobenega odziva ne bo."