Sviz Milanu Brglezu predal 39 tisoč podpisov v podporo šolstvu

Obenem so tudi pozvali poslance, naj ob sprejemanju rebalansa proračuna za leto 2015 zavrnejo varčevalne ukrepe v izobraževanju in raziskovalni dejavnosti.

Kot je v izjavi za medije povedal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj, je ključno sporočilo peticije, da je politika varčevanja v znanosti, raziskovanju in izobraževanju napačna, ne vodi v pravo smer ter bi jo morali spremeniti.

Dejal je, da je po mnenju sindikata ključna strukturna reforma v Sloveniji v glavah državljanov, ki bi morali razumeti, da izobraževanje ni poraba, ampak nujna investicija v boljšo prihodnost.

Hujšanje v možgane Izrazil je tudi željo, da bi vlada sledila odločitvi odbora DZ za izobraževanje, naj zagotovi sredstva za preprečevanje dodatnega varčevanja v izobraževanju. Po Štrukljevih besedah je na sredinem odboru tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar zelo jasno kazala željo, da bi prišlo do takih popravkov. Ta trenutek sicer ni zagotovljenih niti sredstev za učno pomoč, čeprav jih je ministrica že napovedala, je povedal Štrukelj.

Po njegovih besedah rebalans proračuna pomeni hujšanje v možgane, s stopnjevanjem takšnega načina varčevanja pa bo Slovenija na koncu lahko samo še poceni delovna sila za razprodana podjetja.

Brez vlaganja v ljudi ni razvoja države Predsednik DZ Milan Brglez je dejal, da so pobudniki te peticije z njo opozorili na zelo pereč problem. Po njegovih besedah politika, ki bi varčevala na ključnem področju, namenjenem investiranju v ljudi, ne more biti vzdržna. Brez vlaganja v ljudi ni razvoja države, zato je področje izobraževanja tisto, na katerega bo DZ ob sprejemanju dokumentov, vezanih na dolgoročni razvoj, moral biti najbolj pozoren.

Izpostavil je še, da so možnosti za varčevanje na izobraževalnem področju po njegovem mnenju v marsičem že izčrpane. Težavo pa po njegovem mnenju predstavlja tudi dejstvo, da od proračunskega denarja za izobraževanje ne pride vse do končnih uporabnikov, torej tistih, ki izobrazbo zagotavljajo ali se skozi izobraževalni sistem usposabljajo za svoje delo.