"Z zakonom bomo utrdili medgeneracijsko solidarnost, na kateri temelji pokojninski sistem," je poudaril minister Svetlik. Samo s takšnimi spremembami je po njegovi oceni možno zagotoviti, da vse generacije še naprej uživajo relativno stopnjo socialne varnosti.
Postopnost uveljavljanja novih pogojev
Druga pomembna značilnost reforme je po njegovih besedah postopnost uveljavljanja novih pogojev za upokojevanje. "S tem zakonom smo uvedli največjo možno postopnost. To pomeni, da se bosta starost za upokojitev oz. pokojninska doba postopno podaljševali v naslednjih 15 letih," je opozoril.
Svetlik: Kdor je začel delati zgodaj, se bo lahko upokojil prej
Po njegovem opozorilu se bodo tisti, ki so začeli delati zgodaj in večinoma v težjih delovnih razmerah, lahko upokojevali mlajši. Moškim, ki so začeli delati pred 22. letom starosti, in ženskam, ki so začele delati pred svojim 24. letom, "ne bo treba delati do 65. leta starosti", je dejal.
Po koncu prehodnega obdobja, čez 15 let, bo le malo tistih, ki bodo morali delati do 65. leta, pravi. Tudi zaradi skrbi za otroka in vojaščine se bo namreč možno upokojiti prej.
Druga možnost bi bila zniževanje pokojnin
Tudi v širšem evropskem prostoru stabilno pokojninsko blagajno zagotavljajo s podaljševanjem delovne aktivnosti, ker se življenjska doba daljša, pravi minister. Druga možnost bi bila zniževanje pokojnin, ki pa so že danes nizke, je opozoril. Kot tretjo možnost je omenil zviševanje prispevne stopnje na strani delodajalcev. Vendar bi povečevanje prispevne stopnje pri delodajalcih povzročilo večjo in ne manjšo brezposelnost, je poudaril.
Generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu Peter Pogačar je dejal, da je bilo v letu 2010 "čistih izdatkov za pokojnine" 4,7 milijarde evrov. Od tega je bilo 3,3 milijarde evrov pobranih s prispevki aktivnega prebivalstva, 700 milijonov evrov je za kritje primanjkljaja za izplačilo pokojnin prispeval državni proračun, še 700 milijonov evrov pa je šlo iz proračuna v Zavod za pokojninsko zavarovanje kot izplačevalcu za izplačilo posebnih pravic.
Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo pokojnine višje
Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo pokojnine po novem zakonu višje. Kot primer je Pogačar navedel povprečno starostno pokojnino za povprečno plačo, ki v letošnjem letu po veljavnem zakonu znaša 565 evrov mesečno, po novem zakonu pa bi znašala skoraj 584 evrov. Razlika med zneskom po veljavnem zakonu in po reformi na letni ravni znaša 222 evrov v prid znesku po reformi, navajajo na ministrstvu.
2
