Študij teologije je lahko pravi ključ na življenjski poti

S Teološke fakultete v Mariboru se spominjam občutka domačnosti in sprejetosti. Spontano se je gradila neka skupnost, česar na drugi fakulteti nisem doživel. Študentje dvopredmetnih študijev pač imamo možnost te izkušnje in primerjave.

V študentskih letih se je pri meni zares veliko dogajalo. Bil je čas spoznavanja in gradnje odnosov z "bivšo" punco, ki je danes moja čudovita žena. Poročila sva se še pred zaključkom študija. Bil je tudi čas mojega iskanja nečesa več. Začenjal sem iskati živo in dejavno vero, smisel življenja. Bil je čas, ko sem začel hrepeneti po izpolnjenosti mojega življenja. Iskal jo sem na različnih mestih. In kmalu v svoji nevednosti in neizkušenosti vzel nekaj tukaj, nekaj tam in vse skupaj pomešal. Študij teologije mi je tudi na tem področju nevsiljivo pomagal do večje jasnosti, večje ostrine pri mojem iskanju in razločevanju. Četudi se v času študija nisem mogel vsega naučiti in si vsega zapomniti, sem dobil prava "orodja". Kako se lotiti Božje besede? Kaj je pravi nauk Cerkve in kje iskati odgovore?

Čas študija je bil tudi moj čas razvijanja talentov, iskanja poklicanosti in aktivnega prostovoljstva. Moja ljubezen do glasbe je v tem času dobila nove razsežnosti. Začel sem pisati avtorske pesmi s krščanskim sporočilom in ustanovil glasbeno skupino Svetnik, ki na tej poti vztraja že več kot 20 let. Štiri leta zapored smo na gradu Rače organizirali nemajhen festival sodobne krščanske glasbe RačeFest. Vsi ti projekti so potrebovali tudi svoje spletne strani, tako da sem se učil in nabiral izkušnje tudi na tem področju.

Foto: Jernej Rodič

Proti koncu študija je bil tudi že čas, da ponovno pretehtam svojo odločitev za to študijsko smer. Dobil sem že namreč nekaj izkušenj, da mi pedagoško delo v šoli ne "leži" in ne "diši" preveč. Na drugi strani se je na področju glasbe dogajalo bolj, kot bi si mislil pred nekaj leti. Izšel je naš prvi album skupine Svetnik, sodeloval sem v glasbenem programu Stične mladih (največji mladinski dogodek v državi), glasbo pa sem vpletel tudi v obe moji diplomski nalogi, tako na teologiji kot tudi pedagogiki.

Foto: Janez Kotar

Po diplomi sem v skladu z vsem omenjenim izkoristil možnost dela v družinskem podjetju in vpisal še podiplomski študij na Pedagoški fakulteti v želji po nadaljnjem raziskovanju vpliva glasbe na mladostnike. V službi sem se učil prodajnih veščin, pisarniške administracije in knjigovodstva, marketinga, pa tudi specifičnih tehničnih področij za potrebe razvoja in podpore strankam. Izjemna priložnost, za katero sem zelo hvaležen. Kmalu sem odprl svoj s. p., ki je pomenil še začetek lastne založbe, spletne prodaje in distribucije glasbe ter darilnih artiklov s krščanskim sporočilom. V tem času sva z ženo že pričakovala prvega otroka in kljub kratkim nočem nisem več zmogel vsega. Tako je bil to tudi predčasen zaključek mojega podiplomskega študija (brez magistrske naloge, seveda).

Še eno razočaranje, ko je končno kazalo, da bom prišel do uglednejšega naziva? Morda za koga. A sam v primerjavi z vsem drugim, kar se je dogajalo istočasno, nisem videl več smisla in pomena tistega magisterija. Ko je šla moja karierna pot nekaj let na videz v drugo smer, sem se tudi sam spraševal o smiselnosti svojega študija. Še posebej pedagoške smeri. Teološka znanja (in tudi poznanstva s fakultete) so mi namreč ves čas zelo prav prišla pri ustvarjanju sodobne krščanske glasbe, pri sodelovanju pri raznih pastoralnih programih po Sloveniji, pa tudi pri prodaji in distribuciji krščanske glasbe in darilnega programa. Katera študijska smer bi lahko bila primernejša? No, kvečjemu kakšna glasbena izobrazba bi mi še zares prav prišla …

Po desetih letih rednega dela v družinskem podjetju sem se odločil, da se posvetim prav temu, kar se je nekoč zdel le moj hobi, skozi leta pa sem v tem našel svoje poslanstvo in nastavil jasnejšo usmeritev: ustvarjanje sodobne krščanske glasbe in ostale dejavnosti, ki so povezane s tem. Z ženino podporo sem se odločil, da stopim na bolj tvegano pot in se dan za dnem spominjal Jezusovih besed, naj ne skrbimo za svoje življenje, kaj bomo jedli ali pili, in ne za telo, kaj bomo oblekli. "Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo." (Mt 6,33) Ta napis imam še danes izobešen nad računalnikom. In se je res vedno nekako izšlo. Včasih na tesno, še posebej, ko je bila pod vprašajem še ženina zaposlitev. A o odločitvi in poklicanosti nisva dvomila. Vedela sva le, da to še ni vse. Po nekaj letih preizkušenj (tudi zdravstvenih), vzponov in padcev, iskanja novih možnosti … je naposled čudovita možnost našla mene. Prepričan sem, da to ni slučajno. V zadnjem letu sem se pridružil še ekipi društva Družina in Življenje. To je neprofitna organizacija, ki bi jo uvrstil v sam vrh, če bi moral na lestvici razvrstiti krščanske organizacije, kje bi najraje delal. Tukaj mi pridejo prav vsa moja doslej pridobljena znanja – vse od teološke izobrazbe do izkušenj s spletnimi stranmi in na področju pastorale.

To še ni konec zgodbe. Občutek imam, da se šele zares začenja. In ko jo takole povzemam, me navdajata veselje in hvaležnost, četudi ni bilo vedno lepo in lahko. A morda je ravno to najboljša priložnost za rast. Kaj nas še čaka? Kaj pa vemo. Kakšno gotovost pa imajo naši zemeljski načrti? Ne pravim, da so povsem nesmiselni, ampak to preprosto ni vse.

Tadej Vindiš. Foto: Matjaž Vertuš

Avtor teksta: Tadej Vinidš