Stroški za bolniške vse višji, rekorder doma že več kot 12 let

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ima iz leta v leto več stroškov zaradi bolniških odsotnosti. Med vsemi izdatki za to nameni že okoli 12 odstotkov sredstev. Za zdravstvene storitve gre še okoli 70 odstotkov izdatkov, za zdravila in medicinske pripomočke pa okoli 16 odstotkov vseh izdatkov. 

Lani za bolniške kar 33 milijonov evrov več

Lani so tako za nadomestila plač zaradi začasne zadržanosti od dela namenili 381,6 milijona evrov, kar je 33 milijonov evrov več kot v letu prej in kar 69 odstotkov oziroma 156 milijonov evrov več kot pred petimi leti.

Kot so ob tem pojasnili na zavodu, smernice na področju bolniških odsotnosti kažejo na izrazito rast vse od leta 2014, kar sovpada s pokojninsko reformo iz leta 2014 in koncem gospodarske krize oziroma ponovno rastjo BDP v Sloveniji od leta 2014 (podrobneje o tem v nadaljevanju). 

V povprečju na bolniški deset dni

Na zadnji dan lanskega leta je bilo v Sloveniji 8.368 ljudi, ki so bili na bolniškem dopustu več kot eno leto, in 279 takšnih, ki so bili zadržani od dela več kot pet let. Povprečna bolniška odsotnost sicer traja 10,5 dneva, vendar pa so bolniške odsotnosti, ki jih plačuje zavod (in ne delodajalec), daljše in v povprečju znašajo 16,8 dneva.

Rekorder na bolniški že več kot 12 let

Rekorder je na bolniškem dopustu že od 17. septembra 2007, torej več kot 12 let. Druga najdaljša bolniška odsotnost pa traja neprekinjeno od aprila 2008, torej več kot 11 let, so povedali na zavodu.

Število izgubljenih delovnih dni narašča

Od leta 2014 v Sloveniji zaznavamo izrazito rast tako fizičnih kazalcev kot tudi izdatkov. Po zadnjih podatkih je bilo tako med januarjem in oktobrom 2019 število izgubljenih delovnih dni (v breme delodajalcev in ZZZS) večje za 4,7 odstotka oziroma za 470.912 dni v primerjavi enakim obdobjem prejšnjega leta, število primerov bolniške odsotnosti pa se je v tem obdobju povečalo za osem odstotkov oziroma za 75.563 primerov. 

Rekorder je na bolniškem dopustu že od septembra 2007, torej več kot 12 let. Foto: Matej Leskovšek

Zakaj ima zavod z bolniškimi odsotnostmi vse več stroškov

Izdatki zavoda za bolniške odsotnosti od leta 2014 izrazito naraščajo predvsem zaradi:

• povečevanja števila delavcev in višine plač (pozitivna posledica gospodarske rasti),
• povišanja starosti delavcev (negativni demografski dejavnik),
• podaljšanja delovne dobe (posledica pokojninske reforme) ter
• časovno neomejenega trajanja bolniške odsotnosti in neomejene višine izplačanega bolniškega nadomestila, ki je tudi bistveno višjo od invalidske pokojnine (veljavna zdravstvena in pokojninska zakonodaja).

Kako bi na ZZZS reševali problem bolniških

Na zavodu zato menijo, da je za obvladovanje bolniških odsotnosti potrebno ukrepanje tako na različnih ravneh družbe kot tudi medsektorsko in sistemsko ukrepanje.

Tudi večja dostopnost do zdravstvenih storitev v smislu skrajševanja čakalnih dob lahko pripomore k hitrejšemu vračanju na delovno mesto, pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Foto: Klemen Korenjak

Po oceni ZZZS bo v prihodnje potreben predvsem razmislek o primernosti zakonske ureditve višine in trajanja nadomestil za čas odsotnosti z dela (sploh v primerjavi z nizkimi višinami in navzgor omejenimi invalidskimi pokojninami, ki jih izplačuje ZPIZ, zaradi česar zavarovanci niso zainteresirani za dokončno ureditev svojega statusa pri ZPIZ), sprejeti bo treba ukrepe individualne rehabilitacije ter hitrega prehoda v prezaposlitev in poklicno rehabilitacijo, prenoviti zakonodajo s področja invalidskega varstva (po mnenju ZZZS se postopki pred ZPIZ pogosto začnejo (pre)pozno in so dolgotrajni, (ne)zaključenost zdravljenja pa se razlaga preozko).

Del odgovornosti za bolniške nosijo tudi dolge čakalne vrste

Dodali so, da bodo pomembni tudi ukrepi, usmerjeni v preventivo, spodbujanje odgovornosti posameznika za lastno zdravje in zagotavljanje varnega delovnega okolja (tudi s spodbudami delodajalcem za vlaganje v zdravje zaposlenih), vključno s prilagoditvijo delovnih mest starajoči se aktivni populaciji. Tudi večja dostopnost do zdravstvenih storitev v smislu skrajševanja čakalnih dob lahko pripomore k hitrejšemu vračanju na delovno mesto.

Poziv ministrstvoma, da ukrepata

Zavod zato aktivno opozarja na potrebo po sistemskih spremembah različnih zakonodaj in drugih aktivnostih države, ki bi lahko pomembno vplivale na manjšanje števila izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe. Lani spomladi so tako izvedli večji medresorski sestanek na temo obvladovanja absentizma in na podlagi sklepov naslovili poziv tako na ministrstvo za zdravje (MZ) kot tudi na ministrstvo za delo (MDDSZ).

• MDDSZ naj invalidsko upokojevanje določi kot prioriteto pri spreminjanju pokojninske zakonodaje, vključno z ukrepi, ki omogočajo čimprejšnjo vrnitev zaposlenih na delovno mesto (npr. učinkovita poklicna rehabilitacija, pomoč pri oblikovanju načrta vrnitve na delovno mesto ipd.). 
• V prvem Akcijskem načrtu za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu je predvidenih več konkretnih ukrepov, ki bi lahko pripomogli k obvladovanju absentizma v Sloveniji, zato so pozvali MDDSZ in MZ, naj začrtane ukrepe izvedeta (npr. aktivnosti za prilagoditev delovnih mest za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, priprava pravnih podlag za javne razpise, namenjene promociji zdravja na delovnem mestu, priprava analize razbremenitve investicij v varno in zdravo delovno okolje itd.).
• MZ so opozorili, da pri spreminjanju ZZVZZ vključi v rešitve potrebne sistemske spremembe (npr. medicinska rehabilitacija, razprava o primernosti ureditve nadomestil za čas bolniške odsotnosti, položaj medicine dela).