Strokovnjaka svarita: Ne delajmo si iluzij. To se lahko zgodi tudi v Sloveniji.

"Gre za klasičen primer snežne kepe, ko se zgodi en dogodek in za sabo potegne podobne. Težko je reči, da je bilo to nepričakovano. Načeloma so bili vsi ti dogodki v prejšnjih letih bolj vezani na Ameriko, ampak v zadnjem obdobju smo videli, da se to premika tudi v Evropo. Imamo tudi nemški primer, ki ni toliko povezan s streljanjem, ampak gre vseeno za medvrstniško nasilje. Predvsem so vse to tipični izrazi pomanjkanja neke interakcije in osnovnega nadzora znotraj družine kot osnovne celice," pravi Čaleta.

"Osnovna težava je v družini in šolskih skupnostih"

Kot je dejal, ima družba na območju Srbije in držav, ki jo obdajajo, določene izzive, ki se vlečejo še iz preteklih konfliktov, pri čemer je orožje na splošno že tradicionalno zelo prisotno, sploh v Srbiji. Poleg tega se po njegovih besedah medvrstniško nasilje povečuje ne glede na to, ali govorimo o Srbiji ali nasploh o Evropi, pri čemer je izpostavil tudi medije in druge komunikacijske kanale, kjer imamo vsi nenehno možnost videti nestrpno komunikacijo in veliko nasilja. "Če dodamo še psihološki moment, ki je lahko pri posamezniku prisoten dlje in potrebuje samo nek sprožilec, da se zgodi, potem vse skupaj pride na plan," je pojasnil.

Meni, da odzivi v smeri znižanja starostne meje za odgovarjanje za kazniva dejanja na 12 let, niso pravi. Prepričan je, da bi morali bolj poudariti, da je osnovna težava v družini in tudi v šolskih skupnostih, "kjer se učitelji umikajo od tega, da bi spremljali, kaj se dogaja v njihovih okoljih, saj če poskušajo poseči, takoj pridejo straši z odvetniki, zato se šola od tega umika. To prelaganje odgovornosti in pomanjkanje komunikacije lahko pripelje tudi do tega, kar se je zgodilo".

Sportal Po strelski tragediji v Srbiji: Nočem, da so otroci talci resničnostnega šova

"V Sloveniji imamo restriktivno zakonodajo glede posedovanja orožja"

Na vprašanje, kakšna je možnost, da se kaj podobnega zgodi tudi v Sloveniji, odgovarja: "Da smo čisto imuni na te pojave, je iluzorno reči. Samo vprašanje je, kdaj se bodo takšni pojavi zgodili tudi pri nas. Pozitivno je, da imamo v Sloveniji res restriktivno zakonodajo glede posedovanja orožja in da mogoče tega orožja v širši javnosti ni toliko kot v Srbiji. Je pa res, da čeprav imamo določene institucije, ki so odgovorne za to, da bi spremljale medvrstniško nasilje in ga naslavljale, se mi zdi, da se tega lotevamo preveč birokratsko."

Poudaril je, da detektorji kovin in varnostniki takšnih dogodkov ne morejo preprečiti, ker gre za hipne situacije. Bolj stavi na preventivo, a se sprašuje, ali so "ta tipala skozi različne družbene celice dovolj močna, da bi lahko zaznala tak primer, preden bi se zgodil."

V sredo je 13-letnik na Osnovni šoli Vladislava Ribnikarja v Beogradu ubil osem učencev in varnostnika, še šest učencev in učiteljico pa je ranil. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Prebilič: Tak izpad nasilja je pogojen tudi z vzgojo

"Primera nista neposredno povezana. Vsekakor pa oba kažeta na to, da je kultura orožja v Srbiji prisotna. To pomeni, da je orožja veliko, da je vključeno v njihov način življenja in da je nadzor nad tem orožjem očitno sorazmerno šibek. Prvi primer je bolj kot ne povezan z družinskim krogom. Tak izpad nasilja je namreč pogojen tudi z vzgojo, mogoče z visokimi pričakovanji in podobno. Storjenih je bilo kar nekaj napak. Mladoletna oseba je znala rokovati z orožjem praktično bolje kot pa povprečen človek v Sloveniji. Znal je zelo dobro streljati. O rokovanju z orožjem ga je podučil oče. To je absolutno anomalija," pa je izpostavil Vladimir Prebilič s katedre za obramboslovje na FDV in dodal:

"Vsi vemo, da mladoletne osebe naj ne bi imele stika z orožjem, ne pa, da jih starši spodbujajo k temu. Drugič, orožje, tudi če je v hiši in če ima oseba, ki to orožje poseduje, za to ustrezno listino, mora biti varovano v sefu in zaklenjeno, še pomembnejše pa je, da je strelivo ločeno od orožja, ne pa, da je oboje shranjeno skupaj. V tem primeru nič od tega ni bilo tako. Otrok je imel dostop do orožja, ga vzel, napolnil in storil, kar je storil. Seveda pa je dejstvo, da je tukaj prisoten tudi vzgojni problem."

Tukaj po njegovih besedah namreč ne gre samo za videoigrice, o katerih se veliko govori, ampak za to, da so otroci v zahodni družbi vzgajani v pričakovanju vrhunskih rezultatov, zato čutijo izjemne pritiske, starši pa jih očitno ne znajo podučiti v smeri obvladovanja stresnih situacij: "Če ti namreč ne uspe ali pa se ti zgodi nekaj slabega, ni pravi odziv, da so potem krivi vsi preostali in da jih kaznuješ, ampak bi moral vsak začeti pri sebi in se prej vprašati, kaj bi lahko spremenil, da se v tej situaciji ne bi znašel. Tukaj si bo treba naliti čistega vina, da te stvari niso upravljane tako, kot kot bi morale biti."

Novice Srbija zavita v črnino: v Beogradu in drugih mestih shodi v spomin na žrtve strelskega napada

"Nadzor je zatajil"

Kot pravi Prebilič, gre v drugem primeru, ko je 21-letnik v okolici Mladenovca ubil najmanj osem ljudi, za avtomatsko orožje, za katerega ne more biti izdan orožni list: Orožje takega značaja ne more biti zakonito posedovano, kar pomeni, da je očitno tukaj nadzor zatajil. Kakšen je bil vzgib za tako ravnanje, bomo še ugotovili, ker mislim, da še ni povsem jasno. Je pa videti, da je tega orožja, ki ga imajo ljudje doma, v Srbiji še vedno zelo veliko. V preteklosti je sicer vlada poskušala z vabili k oddaji orožja ljudi prepričati, ampak očitno niso bili najbolj uspešni. Srbija je bila vso vojaško zgodovino tako ali drugače vpletena v različne vojne in seveda je vedno znova to orožje ostalo doma. Mislim, da so oblasti malo preveč na lahko vzele dejstvo, da je to orožje res razširjeno med ljudmi."

Tudi odziv srbskega predsednika Aleksandra Vučića v smislu, da bodo preganjali mlade, se Prebiliču ne zdi povsem posrečen. Prepričan je namreč, da bi se bilo treba v te zadeve bolj poglobiti in poiskati nek družben dogovor na vprašanja o vzgoji, spoštovanju avtoritete in posedovanju orožja. 

V četrtek pozno zvečer je 21-letni Uroš Blažić v okolici Mladenovca z avtomatskim orožjem streljal iz vozečega vozila in nato pobegnil. Pri tem je ubil osem ljudi in jih ranil 14, policija pa ga je davi prijela pri Kragujevcu. Foto: Instagram

"V šolah imamo grozno erozijo avtoritete"

O tem, ali lahko do podobnega napada pride tudi v Sloveniji, pravi da ne želi nikogar strašiti, a da kaj takega ni nemogoče. Pri nas je sicer po njegovi oceni orožja manj, zlasti nezakonitega, zakonodaja je jasna in kakovostna, odnos do orožja in odgovornost ljudi pa sta drugačna kot v Srbiji. A kot opozarja, tudi v Sloveniji prihaja do različnih oblik nasilja mladoletnikov:

"Imamo primer iz Celja in še od kod. Nobeno nasilje ne sme biti spregledano, niti verbalno niti fizično. Tudi naša družba ima še veliko za postoriti na področju vzgoje. V šolah in drugje imamo grozno erozijo avtoritete. Učitelji so dejansko ostali brez avtoritete. Starši se vpletajo v vsako odločitev šole. Ko otrok dobi slabo oceno, se najprej vprašajo, ali je učiteljica narobe zastavila vprašanje ali pa so sošolci otroka motili med spraševanjem, ne pa, ali se je otrok dovolj učil. To je napačno. Mi bomo mogli opraviti samorefleksijo in začeti otroke pripravljati na to, da je poraz sestavni del življenja, da se je treba iz njega nekaj naučiti in iti naprej, ne pa se odzvati tako ekstremno, kot se to dogaja."

Novice Pri strelcu pri Mladenovcu našli arzenal orožja #video

"Nasilje pri nas je prisotno in o tem se bo treba pogovarjati. Mislim, da je zdaj pravi čas za to, preden se zgodi kaj hujšega. Tudi mi gremo po poti določenih anomalij in jih ne naslavljamo pravilno in dovolj učinkovito. Mislim, da je ta primer v Srbiji lahko za nas v Sloveniji dober glas streznitve, da je treba te zadeve reševati tudi pri nas bistveno bolj proaktivno," je sklenil.

Novice V Srbiji aretirali islamskega skrajneža, ki naj bi pripravljal teroristični napad

Novice Vučić predlagal rešitev, s katero bi Srbija postala nova Belorusija