Stavkajoči Ladislav Troha o sebi: Žvižgača, ki ga vsi nujno potrebujemo, so medijsko umorili

S predsednikom gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije (OPS) Ladislavom Troho smo spregovorili o zahtevah gibanja in njegovih osebnih zahtevah, o boju z mlini na veter ter nekaznovanju tistih, ki bi se po njegovem mnenju morali odzvati na plenjenje države, tajkunska posojila in trgovino z orožjem, pa tega niso storili.

V torek se je Trohi v stavki pridružila 53-letna Milena Tanko iz Ribnice, ki si že 17 let skuša urediti zobe in zdaj že poškodovano čeljust.

"Ko sem kot oficir stopil na cesto in protestiral, bi to za javnost morala biti rdeča luč, da je v državi nekaj hudo narobe. Verjel sem, da me boste vsaj novinarji zaščitili," na tezo, da se javnost iz njegovih ravnanj norčuje, odgovarja Troha in hkrati svari: "Samo iskra manjka, da se v Sloveniji sproži nasilje!"

Mineva mesec dni vaše gladovne stavke pred vlado na Gregorčičevi ulici. Kako se počutite? Danes (včeraj, op. a.) se ne počutim preveč dobro. Šel bom na klistir in videl, ali bo kaj bolje, predvsem da se črevesje očisti vseh strupenih snovi. Izkušnje, da sem brez hrane, še nisem imel, tako da jo pridobivam. Spoznavam, kaj pomeni, če toliko časa ne ješ.

Med gladovno stavko ste spili sok. Da, vedel sem, da bo najbrž težava, ker sem sicer sladkosned. Ko telesu odvzameš nekaj, na kar je navajeno, zahteva svoje. Izmeril sem sladkor in imel sem ga pod vrednostjo tri, zato sem spil sok. To sem naredil še enkrat, ko sem spet začutil slabost, da ne bi omedlel.

Koliko kilogramov ste izgubili v tem mesecu? Pred enim tednom sem imel 69 kilogramov, ko sem začel, pa 83 kilogramov. Žena bo danes prišla s tehtnico, tako da se bom spet stehtal.

Poudarjate, da gladovno stavkate zaradi odgovornosti tistih, ki so imeli moč, pa niso ničesar storili, da bi bili kaznovani tisti, ki so nekaj storili. Bom povedal po domače. Če pustite na mizi nepokrito klobaso in imate doma mačko, kaj bo ta naredila? Pojedla klobaso. Kdo je torej kriv? Se pravi, priložnost dela tatu. Nekateri so si prek organov ustvarili priložnosti, zato so zame krivi organi. Je šlo pa za zelo huda kazniva dejanja.

Katera kazniva dejanja, jih lahko naštejete? Izginotje arhivov pomeni kulturni genocid in hkrati umik vseh dokazov o najhujših zločinih nad slovenskim narodom. Če bi vedeli, da je bil pokojni Janez Drnovšek nekdanji udbovec, če bi to narod izvedel iz arhivov, potem ne bi dobil niti enega glasu. Politična scena na Slovenskem bi bila zato popolnoma drugačna. To pomeni, da so se vedno znova dogajale nove prevare, saj so na volitvah sodelovali ljudje, ki ne bi smeli. To je ključna stvar.

Med vašimi zahtevami je tudi odgovornost za trgovino z orožjem. Za to, da uravnovesimo to odgovornost, mi priimki nič ne pomenijo. Ravno zato, ker imam enaka merila za vse, imam težave. Trgovina z orožjem torej ni bila razčiščena. Slovenija je bila takrat mlada država, trgovina z orožjem pa najbolj zavržno dejanje, ko se je orožje tihotapilo prek mlade države, ki je bila pod embargom.

To orožje je sejalo smrt v nekdanjih republikah razpadle Jugoslavije. To je groza, to je tako zavržno dejanje in slaba karma za mlado državo, da je to katastrofa. Orožje pa so prodajali vsem, Srbom, Hrvatom, Muslimanom … Kdor je prišel z denarjem, je orožje dobil. Zanje ni bilo pomembno, kdo je prišel, pomembno je bilo, da je dal denar.

V gibanju OPS obsojate tudi divjo privatizacijo. Oboji, obe politični smeri, leve in desne vlade, sta to delali, nihče ni nikogar preganjal. Govorimo o neodvisnem nadzoru, govorimo o neodvisnosti sodišča, tretji veji oblasti, a tega očitno ni. Če niso preganjali enega, potem tudi drugega ne morejo. Po drugi strani pa preganjajo nas, ki smo hoteli delati pošteno in iz te države narediti Švico. Tako si trn v peti, ker govoriš resnico.

Zadnja stvar pa je ropanje bank. Tu se spet vsi močno sprenevedajo. V Banki Slovenije je zaposlenih 500 ljudi, oni so nadzorniki, imeli smo uprave bank. In zdaj iščejo krivca? Je snažilka ali vzdrževalec podpisoval tajkunska posojila? Vsi smo plačevali nadzor, da se to ne bi zgodilo, pa se je dogajalo ves čas. Zame so torej krivi nadzorniki. In čas je, da se jih začne zapirati v preiskovalne zapore.

Se vam ne zdi, da je vaša stavka boj z mlini na veter? Ravno nasprotno. Ste vi za to, da se ta odgovornost vzpostavi? Potem jo vzpostavimo, stopimo skupaj in zahtevajmo, da nekdo odgovarja. Če sem sam, pa je to seveda boj z mlini na veter.

Ampak vi ste postavili na kocko svoje življenje. Drži, a vse več ljudi to razume. V torek se mi je pridružila gospa, sicer s svojo osebno travmo, danes pride še nekdo. Jutri še eden, krivic v Sloveniji je na stotisoče.

Kako bi te zahteve izpeljali v smislu prihajajočih predčasnih volitev? Lahko stranke, ki kandidirajo, uresničijo vaše zahteve, kaj pričakujete? Vsi politiki so bili pozvani, da se opredelijo do naših zahtev. Nihče niti ne muksne. Če mi ne zahtevamo te odgovornosti, je lahko še sto volitev, pa bo samo še slabše.

Gre za staro politiko, ki se sesuva sama vase. Titanik se potaplja, oni pa se prerivajo med sabo, kdo bo sedel za krmilo potapljajoče se ladje. To je norost. Kdorkoli bo sestavil vlado – če se ne bodo pobili med sabo za stolčke –, bo moral razglasiti, da denarja ni.

In takoj bodo morali uvesti krizni davek. Zdaj znova obljubljajo gradove v oblakih, ker ljudje še vedno padajo na lepe besede. A to so iluzije. Država je izropana, prezadolžena. Vsak, ki bo prišel, bo moral zategniti pas, ker ni denarja za osnovne stvari. Proračun je že zdavnaj presežen. V prvih dveh mesecih smo porabili več kot polovico od milijarde evrov. Tudi če najamejo novo posojilo, 80 odstotkov denarja izpuhti takoj.

Po vaših napovedih nam ni pomoči. Je, tukaj na Gregorčičevi ulici se dogaja, mogoče tega še dolgo ne boste videli, a tukaj se dogaja evakuacija s tega potapljajočega se Titanika. Vse znanje, vse sposobnosti se selijo na Gregorčičevo. Čas je, da začnemo graditi znova. Uporabimo, kar je mogoče dobro od starega, za gradnjo novega. Z novim temeljem. Potrebujemo novo ustavo, novo družbeno pogodbo, ki bi vse potenciale vključila v gradnjo nove Slovenije. Vse volitve do zdaj so bile prevara, farsa.

Tudi sami ste pred leti kandidirali na volitvah. Takrat so me zasnubili, nisem bil niti član Stranke slovenskega naroda, da sem kandidiral na listi v Ribnici in Kočevju. A mi je bilo že takrat popolnoma jasno, da če nimaš medija, če ne moreš predstaviti programa, ne moreš nič.

Omenili ste spremembo ustave, kaj bi spremenili? Pravzaprav je treba spremeniti miselnost. Danes ima večina politikov v glavi: poskrbim zase, za bližnje, preostalo me ne zanima. Mi pa potrebujemo novo politično opcijo, ki bo notranje popolnoma demokratična, tudi v smislu kadrovanja, saj danes v vseh strankah prevladuje negativna kadrovska selekcija. Ti drugačni politiki bodo imeli v glavi, da delajo dobro za skupnost, posledično pa bo dobro tudi njim. To je bistvena razlika.

Tudi sam bi v tej gladovni stavki lahko v ospredje postavil svoje osebne zahteve, a jih nisem, ker mi je pomembneje, da skozi te zahteve zahtevamo odgovornost in začnemo delati za družbeno dobro.

Ustavo je treba spremeniti v smislu, da bo vladalo ljudstvo, in že v šolah usposobiti mlade ljudi, da bodo aktivni člani te družbe, da bomo potem lahko neposredno odločali o vseh pomembnih stvareh prek SMS na referendumih. Tako kot v Švici.

Imate občutek, da se ljudje, mediji norčujemo iz vas? To se počne že od mojega prvega vstopa v javnost leta 1998, ko sem stopil pred parlament kot oficir. Takrat bi vsem morala zasvetiti rdeča luč, kaj se v vojski počne. Če se major izpostavi na cesti, mora biti nekaj hudo narobe v državi. Verjel sem, da me boste vsaj novinarji zaščitili. Prišel sem v uniformi s pištolo, ki častniku pripada, potem pa so namigovali, da bom koga ustrelil in da se lahko zgodi tragedija. Pištolo sem zato predal in vzel kitaro, da bi se uprl na najbolj nenasilen način.

Potem pa so se norčevali: "Glejte, vojak nam nekaj igra, poje." Diskreditacije po stari partijski navadi so se dogajale tudi meni, ker nisem bil na nikogaršnjem povodcu. Če bi bil s kom dogovorjen, bi to potekalo čisto drugače. Če bi bil dogovorjen z levimi ali desnimi. Že tu so me hoteli popredalčkati v desno, pa se potem ni izšlo, ker sem razčistil s trgovino z orožjem in so po meni udarili še desni mediji.

Preprosto so tega žvižgača, o katerih vsi govorijo, kako nujno jih potrebujemo, medijsko skušali umoriti z zgodbo o samougrabitvi, čeprav sem prejel dve oprostilni sodbi v šestletnem montiranem procesu brez kakršnegakoli dokaza. Po drugi strani za umore naših ljudi ni bilo nikoli dovolj podlage, da bi se preiskava sploh začela. Žalostno.

Kako bi komentirali svoj odziv v oddaji na RTV, kjer ste po tleh zmetali papirje? Na to sem se pripravil. S seboj sem prinesel kup dokumentov, ki so potem leteli po tleh. Približno sem vedel, kako bo oddaja potekala. Hotel sem demonstrirati, kako nekdo udari po mizi v smislu, da je tega dovolj. In to sem naredil. Bila je dilema, ali naj samo udarim po mizi ali papirje vržem po tleh.

Ko sem videl, kam gredo stvari in da bo oddaja izzvenela brez kakšnega pravega epiloga … Zdaj pa govorijo: "Poglej, izgubil je živce, tako se ne dela, to ni pravi pristop, glej ga norca." To sem načrtoval.

Opozarjate, da vsa ta dogajanja v Sloveniji vodijo v nasilje med ljudmi. Stoodstotno. Zakaj ljudje hrepenijo po socializmu? V prvi vrsti imajo v podzavesti, da se med seboj nismo prepirali, da smo sodelovali. In ljudje se ne marajo prepirati, raje imajo sodelovanje. Ta politika in delitev na ideološki podlagi od leta 1990 ter žrtve iz druge svetovne vojne in po njej, ki še danes niso pokopane, vse to je bilo še enkrat zlorabljeno, saj se na tej podlagi deli narod. Vi ste izdajali, vi ste pobijali. Te stvari bi lahko razčistili samo na en način, po sodni, pravni poti.

Izkopali bi žrtve, ugotovili DNK, izdali mrliške liste, dali možnost prekopa in to zadevo končali. Krvnike pa seveda postavili pred sodišče, jasno. No, medtem ko so oni ves čas to ponavljali, se je narod delil na leve in desne, čisto namenoma. Janša je dobil svoje navijače, saj je očitno večen. Drug drugega potrebujejo. Levica dela iz njega demona, da mobilizira ljudi, da gredo na volitve, njegovi podporniki ga vidijo kot žrtev, se identificirajo z njim in gredo volit njega.

Ampak zakaj nasilje? Zdaj smo prišli do tega, da tema dvema opcijama, ki sta tudi plenili, zmanjkuje plena. Ko ga bo popolnoma zmanjkalo – to sva razčistila tudi s predsednikom države –, bo nekdo skušal zanetiti nasilje. Če hočeš preusmeriti pozornost od svoje krivde, je treba ta sprt, razdeljen narod na koncu poslati na ulico. Manjka samo še iskra, da se to zaneti.

Tega dne se bojim. Tega, da bi vse ušlo izpod nadzora. Na televiziji ves čas govorijo, kako se rešujejo stvari v drugih državah. Z nasiljem, z molotovkami. Bog ne daj, ker če nam to naredijo, je konec. Potem bo tukaj Sirija, spet se bomo med seboj pobijali, imeli bomo mrtve otroke, tega ne smemo dovoliti.

Kako pa lahko preprečimo to, da bi nasilje izbruhnilo? Kje je največja moč našega in drugih narodov? V pisani in govorjeni besedi. Odprimo medijski prostor, začnimo se pogovarjati. Ne delujemo proti nikomur, hočemo pa drugačno državo. Ta se sesuva sama vase. To je logično, ker država, grajena na laži, na prevari in na kosteh nedolžnih ljudi, ne more ostati in ne obstati. To moramo počistiti, na novih temeljih zgraditi novo, takšno državo, ki smo si jo želeli leta 1990.

Poglejte, kaj se dogaja, ko je Janša v zaporu. Kaj če ga takoj po volitvah izpustijo? Če bo prevladalo mnenje, da je bil po nedolžnem zaprt? Njegovi fanatični verniki bodo hoteli nove volitve, izvoljeni pa tega ne bodo dovolili. Pojavijo se lahko težave. Tega si ne smemo dovoliti, imamo otroke.