Sobota, 12. 12. 2020, 17.48
3 leta, 4 mesece
Stanje v bolnišnicah: kako se gibljejo številke in kakšni so mejniki?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,29
14
Aktivno okuženih je več kot 21 tisoč ljudi, kažejo podatki Sledilnika covid-19.
Od začetka epidemije so v Sloveniji potrdili že skoraj sto tisoč primerov okužbe z novim koronavirusom, več kot dva tisoč ljudi je umrlo. Pritisk na zdravstvo ne popušča, ob tem pa v zadnjih tednih vztraja velik delež pozitivnih testov.
V drugem valu je v primerjavi s prvim ob večjem številu potrjenih primerov tudi veliko več hospitaliziranih.
Od 4. novembra je v bolnišnici hospitaliziranih več kot tisoč pacientov. Največ jih je bilo v bolnišnicah 27. novembra, in sicer 1.324, kažejo podatki Sledilnika covid-19. V tednu od 7. decembra so se številke nekoliko znižale od srede naprej, v petek pa je bilo v bolnišnici zaradi covid-19 1.268 ljudi.
Najmlajši umrli je bil star 43 let
Največ smrti je pričakovano v starostni skupini nad 85 let. Skupno je v tej starostni skupini po podatkih Sledilnika covid-19 umrlo 739 ljudi (podatki do 9. decembra). Najmlajši umrli je v skupini od 35 do 44 let, kjer so do zdaj potrdili pet smrti, po poročanju RTV pa gre za 43-letnika iz celjske bolnišnice, za katerega ni znano, ali je imel kakšne pridružene bolezni.
Nasploh so imeli skoraj vsi umrli ob okužbi s covid-19 tudi pridružene bolezni.
V UKC Ljubljana najmlajši bolnik s covid-19 star 17 let
Kot je pred dnevi pojasnila Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri UKC Ljubljana, je razlog v visokih številkah tudi pri načinu beleženja smrti. V Sloveniji namreč po njenih besedah pri vseh bolnikih, ki imajo potrjeno okužbo z novim koronavirusom, beležijo smrt zaradi covid-19, ne glede na neposredni vzrok smrti.
Mateja Logar v ponedeljek. VIdeo: Planet TV
"V zadnjem obdobju ne opažamo, da bi bilo odstotkovno glede na število bolnikov, ki jih sprejmemo v bolnišnico, neko odstopanje - se pravi, da bi zdaj umrlo več ljudi kot spomladi. Absolutne številke so višje, ker je bistveno več zbolelih," je dejala.
V ljubljanskem UKC je bil na začetku tedna najmlajši bolnik s covid-19 star 17 let, najstarejši pa 93. V intenzivni negi pa so bili bolniki stari od 35 do 82 let, medtem ko so iz trboveljske bolnišnice novembra sporočili, da so na intenzivni negi zdravili 26 letnika, ki je bil priključen na ventilator. Kot je poročal RTV, je bil omenjeni bolnik že odpuščen iz bolnišnice.
Kako beležijo vzrok smrti?
"Glede na število na novo okuženih se stanje v državi ne umirja in pritisk na bolnišnice ter intenzivne oddelke ne popušča," je pred dvema tednoma dejal Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC Ljubljana.
Kot je ob koncu preteklega meseca opozoril Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC Ljubljana, se sprehajamo po meji obvladljivosti razmer.
Smrtnost med covidnimi bolniki, ki so jih zdravili na intenzivnem oddelku, je bila 20-odstotna, podobno kot v prvem valu epidemije je bila starost umrlih dobrih 74 let. Prevladujejo pa starostniki s kroničnimi sočasnimi boleznimi, izpostavlja Jereb.
Vsakega umrlega, pri katerem je potrjena okužba z novim koronavirusom, vodijo kot umrlega zaradi covid-19. Večina bolnikov, ki jih zdravijo v bolnišnici, ima prizadeta pljuča zaradi okužbe in redki so tisti, ki morda umrejo zaradi nekega drugega vzroka in pri katerih virus ne bi naredil nobene dodatne škode, je dodal.
Visoko nad povprečjem
Kot so ugotovili pri Sledilniku covid-19, je v tednu od 23. do 29. novembra skupno (ne samo zaradi covid-19) umrlo 755 ljudi, kar je 94 odstotkov nad petletnim povprečjem.
Presežne smrti predstavljajo bolj celovit način primerjave posledic pandemije med državami, saj gre za statistiko, ki zajema vse smrti ne glede na to, ali so neposredno ali posredno žrtve pandemije. Kljub temu pa ne moremo samo na podlagi presežne smrtnosti sklepati o tem, kje je virus najbolj pustošil, saj presežna smrtnost v pomembni meri odraža tudi strukturo in navade prebivalstva, kako uspešno so se države spopadle z epidemijo ter kako robustni so njihovi zdravstveni sistemi, sistemi socialne oskrbe in ekonomske podpore, so med drugim izpostavili pri Sledilniku covid-19, kjer so analizirali presežne smrti.
Dodali so, da je drugi val v Sloveniji že videti primerljiv z italijanskim prvim valom.
Podobno ugotavlja tudi statistični urad, kjer so za oktober zapisali, da je bilo za skoraj 27 odstotkov več smrti kot v istem obdobju lani.
Presežna umrljivost (tj. presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v istem obdobju) v prvih desetih mesecih letošnjega leta je znašala 4,5 odstotka, kar pomeni, da je v omenjenem obdobju umrlo za 4,5 odstotka več prebivalcev kot povprečno v istem obdobju v letih 2015–2019.
14