Sreda, 3. 4. 2024, 13.59
3 tedne, 5 dni
SSRS bi lahko cilj nacionalnega programa izpolnil do leta 2025 #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,03
Stanovanjski sklad (SSRS) je v času izvajanja resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–25 zagotovil 4870 stanovanj, še 1780 jih je v gradnji ali v načrtu. Ob izhodiščnih 3400 stanovanjih v letu 2015 bi tako lahko celo nekoliko presegel ciljnih deset tisoč stanovanj do leta 2025. A še ni zagotovljenega financiranja, pravi direktor SSRS.
SSRS je v tem obdobju z lastnimi naložbami zagotovil 1343 stanovanjskih enot v vrednosti okoli 201 milijon evrov. S sofinanciranjem občin in lokalnih skladov je nastalo 1062 stanovanj, pri čemer je sklad zagotovil 54,3 milijona evrov. Na trgu je kupil 412 stanovanj za skupno okoli 41 milijonov evrov, še 2054 jih je pridobil z nakupom družbe Spekter, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor SSRS Črtomir Remec, ki je vodenje sklada prevzel leta 2015.
Sklad za dosego cilja potrebuje 350 milijonov evrov
Še dodatnih 1784 stanovanj je v načrtu, za kar bi predvidoma potrebovali 350 milijonov evrov. V letu 2015 je imel sklad 3429 stanovanj.
"Naš cilj je bil, da bomo z vsemi aktivnostmi sklada do konca izvajanja nacionalnega stanovanjskega programa zagotovili deset tisoč javnih najemnih stanovanj. In če to seštejete, vidite, da bi skupaj z vsemi stanovanji v gradnji in pripravi lahko ta cilj minimalno celo presegli, pogoj za to pa so izdatna finančna sredstva, ki bi morala biti zagotovljena tako z dokapitalizacijo sklada kot tudi s krediti," je dejal Remec.
Glede na trenutno stanje namenskega premoženja SSRS je njegova kreditna sposobnost do 120 milijonov evrov. "Vse to je torej izvedljivo, pogoj pa je, da tudi politika pohiti," je dodal.
Gradnja stanovanj v številnih mestih
Sklad trenutno gradi oziroma se pripravlja na gradnjo 1500 stanovanj po državi. Največja projekta sta Novo Pobrežje v Mariboru, kjer je predvidenih 431 stanovanj, in Glince v ljubljanskem Podutiku, kjer je v načrtu 378 stanovanj. Sledijo projekti Ob Savi v Kranju (271 stanovanj), Podbreznik v Novem mestu (103), Nova Dolinska v Kopru (91), Soseska Lukovica v Lukovici (890), Ob Kobiljskem potoku v Lendavi (76) in Partizan na Jesenicah (46).
Projekti so v različnih fazah. Gradnja se zaključuje v Kopru, kjer pridobivajo uporabno dovoljenje, in v Novem mestu. V obeh primerih je šlo za sofinanciranje občinskih skladov v polovičnem deležu. Za projekte v Lukovici, Lendavi in Jesenicah izbirajo projektante in izvajalce, projekt v Kranju projektirajo, prav tako projekt v Mariboru.
Del sredstev še ni zagotovljen
Za Novo Pobrežje sicer še ni zagotovljenih sredstev, pri Glincah je za 60 stanovanj zagotovljen kredit Razvojne banke Sveta Evrope (CEB), za druga tudi še ni finančnih sredstev, je povedal Remec.
Za stanovanja, ki bodo zgrajena s krediti CEB in sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, bo sklad zaračunaval neprofitno najemnino. Kot so pretekli teden pojasnili na skladu, je od skupno okoli 5100 stanovanj okoli 2100 stanovanj v tržnem najemu, zanj sklad zaračunava stroškovno najemnino, druga so oddana za neprofitno najemnino.
Remec opozarja, da je ta prenizka – v Ljubljani je denimo za polovico nižja od stroškovne – in ne omogoča gradnje novih stanovanj.
Neprofitne najemnine ne pokrijejo stroškov
"Ministrstvo za solidarno prihodnost si prizadeva, da bi dolgoročno zagotovilo, da bi bile vse najemnine neprofitne. Pri tem je velika nevarnost, da se vse skupaj tudi ustavi, saj neprofitne najemnine ne pokrivajo dejanskih stroškov gradnje," je opozoril.
Glede domnevne kazenske ovadbe, ki naj bi bila proti njemu vložena zaradi zaračunavanja stroškovne najemnine, je dejal, da z njo ni seznanjen. Praksa zaračunavanja stroškovne najemnine je bila uveljavljena že nekaj let prej, preden je prevzel vodenje sklada, sam je ob pomislekih vedno zahteval pravno mnenje, je dejal in dodal, da je poslovanje sklada temeljito pregledalo računsko sodišče in ni podalo niti enega priporočila. "To dokazuje, da poslujemo skrajno transparentno in zakonito," je poudaril Remec.
Milijoni, milijoni
Država je lani SSRS dokapitalizirala za 25 milijonov evrov. Tudi letos naj bi sklad dobil 25 milijonov evrov, in če bo to porabil, še 25 milijonov evrov.
Kot so danes povedali na ministrstvu za solidarno prihodnost, je v proračunu zagotovljenih 25,5 milijona evrov za namene dokapitalizacije SSRS. "S temi sredstvi bo sklad oblikoval program sofinanciranja, iz katerega bodo sredstva prejeli lokalni skladi in občine. Sredstva skladu še niso bila namenjena, saj se še išče rešitev, ki bi omogočila podeljevanje teh sredstev lokalnim akterjem po čim bolj ugodnih pogojih," so navedli.
Da bi lahko začeli graditi pet tisoč stanovanj, bi po njegovih besedah letos potrebovali 50 milijonov, prihodnje leto 75 milijonov in leta 2026 sto milijonov evrov. Da bi lahko po letu 2026 letno začeli graditi tri tisoč stanovanj, bi moralo biti sto milijonov evrov letno stalnica, poleg tega bi bili potrebni še lastni viri občin, mestnih skladov, morda družbe DSU ali pridobitev institucionalnih vlagateljev po principu omejenega dobička. To je ob zdajšnjih stroških gradnje sicer neuresničljivo, pravi Remec.
