Sreda, 27. 3. 2024, 11.20
1 mesec
Proti direktorju stanovanjskega sklada vložena kazenska ovadba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,01
To pomeni, da naj bi stanovanjski sklad samo leta 2023 pridobil razliko v višini najemnine v znesku dva milijona evrov.
Proti direktorju stanovanjskega sklada Črtomirju Remcu je bila na vrhovno državno tožilstvo vložena kazenska ovadba, saj je osumljen zlorabe uradnega položaja oziroma zaračunavanja stroškovne namesto neprofitne najemnine, ki jo predpisuje zakon, poroča časnik Delo. S tem naj bi sklad pridobil osem milijonov evrov protipravne premoženjske koristi.
Stanovanjski sklad je, kot piše v ovadbi, ki so jo pridobili na časniku Delo, v letih 2022 in 2023 oddajal 1107 stanovanj. Kot neprofitna je z najemnino v višini pet evrov za kvadratni meter oddajal 334 stanovanj, preostalih 773 stanovanj je stanovanjski sklad oddajal po stroškovni najemnini v povprečju deset evrov za kvadratni meter.
V praksi to torej pomeni, da v istem stanovanjskem bloku dva najemnika za enakovredno stanovanje plačujeta različno najemnino, saj je eno stanovanje v lasti stanovanjskega, drugo pa občinskega sklada.
Stanovanjski sklad je pridobil korist v višini osem milijonov evrov
To pomeni, da naj bi stanovanjski sklad samo leta 2023 pridobil razliko v višini najemnine v znesku dva milijona evrov. Del te najemnine v obsegu 25 odstotkov oziroma 500 tisoč evrov stanovanjski sklad pridobi neposredno od najemnikov, preostali del, 75 odstotkov oziroma 1,5 milijona evrov, pa pokrijejo subvencije, ki jih pristojne občine vsak mesec nakazujejo stanovanjskemu skladu, občinam pa jih država iz državnega proračuna v naslednjem letu povrne kot državne subvencije.
V zadnjih petih letih pred letom 2023 je tako stanovanjski sklad pridobil korist v višini šest milijonov evrov, od tega 4,5 milijona evrov iz proračuna. To skupaj znaša osem milijonov evrov koristi, od tega je šest milijonov evrov proračun, dva milijona evrov pa najemnin stanovanj.
Zadeva se nahaja v fazi predkazenskega postopka, saj državnotožilska odločitev še ni bila sprejeta. Vsebinskih pojasnil zaradi interesov predkazenskega postopka in varovanja osebnih podatkov ne morejo pojasnjevati.
Ministrstvo: Zakon skladu ne prepoveduje oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini
Ministrstvo za solidarno prihodnost je objavilo, da ni seznanjeno z ovadbo, da pa očitki, kot jih navaja časnik, po oceni ministrstva "niso vsebinsko osnovani".
Stanovanjski zakon, resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu, sprejeta leta 2015, in poslovna politika SSRS 2021-2025 skladu ne prepovedujejo gradnje in oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini, pravi ministrstvo.
"Politika gradnje teh stanovanj tudi ni nova. Stanovanja, za katera se obračunava stroškovno najemnino, se je v državi namreč začelo graditi leta 2010, pet let pred nastopom direktorske funkcije Črtomirja Remca. Ob njegovem prevzemu vodenja sklada je bilo tako javnih najemnih stanovanj s stroškovno najemnino približno 450," so zapisali.
Ob tem so poudarili, da si od same vzpostavitve ministrstva prizadevajo, da bi stanovanjski skladi, tako republiški kot lokalni, najemnikom zaračunavali zgolj neprofitno najemnino, "ki jo razumemo kot enega od temeljev socialne politike".
Zavedajo pa se, da primernih pogojev, ki bi to omogočali, ni. "Vsa stanovanja, ki jih je SSRS zgradil, so bila financirana iz lastnih sredstev in posojil - za slednje, če jih je želel dobiti, je moral svoje projekte ekonomsko upravičiti, kar je lahko dosegel zgolj z napovedjo stroškovne najemnine," so navedli.
"To je predvsem neposredna posledica tega, da država do sedaj, do mandata aktualne vlade in začetka delovanja ministrstva za solidarno prihodnost, ni izdatno vlagala v delovanje stanovanjskega sklada. Ta je zato moral za svoje delovanje močneje zasledovati ekonomsko logiko," so dodali.
