Ponedeljek, 18. 2. 2019, 15.06
5 let, 8 mesecev
Spremembe volilne zakonodaje: stališča pri Pahorju predstavile neparlamentarne stranke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
1
Predsednik države Borut Pahor bo do parlamentarnih počitnic poskušal pripraviti dva osnutka predloga sprememb volilne zakonodaje.
Predsednik države Borut Pahor je tudi predstavnikom neparlamentarnih političnih strank dal možnost, da predstavijo stališča do spremembe delno neustavne volilne zakonodaje. Kot je po posvetu dejal Pahor, bo do parlamentarnih počitnic zlasti na podlagi pogajanj s parlamentarnimi strankami, ki bodo sredi marca, poskušal pripraviti dva osnutka predloga.
Ustavno sodišče je decembra lani ugotovilo, da je četrti člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Ustavni sodniki so državnemu zboru naložili, da mora neskladje odpraviti v dveh letih, torej do decembra 2020.
Pahor bo pripravil dva predloga glede popravkov volilne zakonodaje
Da ob ponovnem razpisu parlamentarnih volitev ustavnost teh ne bi bila vprašljiva, je predsednik republike Borut Pahor po lastnih besedah prevzel odgovornost, da do začetka parlamentarnih počitnic pripravi dva osnutka predlogov o načinih uveljavitve odločbe ustavnega sodišča o nujnih popravkih volilne zakonodaje. Osnutka bo pripravil tudi na podlagi stališč, ki so mu jih danes predstavili predstavniki neparlamentarnih strank, še zlasti pa na podlagi pogajanj s parlamentarnimi strankami.
V skladu z dogovori z vodji parlamentarnih strank in poslanskih skupin že potekajo priprave strokovnih podlag za uveljavitev ustavne odločbe. Kot je povedal Pahor, sta se s premierjem Marjanom Šarcem dogovorila, da bo vlada ob sodelovanju in pod nadzorom generalnega sekretarja vlade pripravila vse potrebno za to, da bi se lahko Pahor s pogajalci parlamentarnih strank sredi marca prvič posvetoval o mogočih spremembah volilnih okrajev. Do sredine prihodnjega meseca Pahor pričakuje tudi prva izhodišča, kako bi utegnil biti videti volilni sistem brez okrajev.
Ustavno sodišče je decembra lani ugotovilo, da je četrti člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo.
Nobena od možnosti za zdaj ne uživa zadostne politične podpore
Zakonodajalec ima namreč pri odpravi neustavnosti dve možnosti. Prva je, da preoblikuje volilne okraje v skladu z odločbo ustavnega sodišča, druga pa je ukinitev okrajev na ravni volilnih enot in uvedba prednostnega glasu, ki bo zagotavljal odločilen vpliv volivcev na dodelitev poslanskih mandatov. Prva možnost zahteva 46 poslanskih glasov, druga pa vsaj 60 glasov.
Nobena od možnosti za zdaj po Pahorjevih navedbah ne uživa večine. Še največ strank se je sicer pred mesecem dni, ko jih je sprejel Pahor, nagibalo k ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu. Po Pahorjevem mnenju bi bilo idealno, da bi poslanci eno ali drugo odločitev sprejeli do božiča oziroma dovolj zgodaj, da bi se lahko stranke v skladu s spremembami uspešno pripravile na naslednje volitve. Za to si bo tudi prizadeval.
Pahor: Omejiti se moramo na realne možnosti
"Ko sem danes poslušal predstavnike 13 neparlamentarnih strank, sem pričakovano tako kot oni ugotovil, da so njihovi pogledi na to, kakšen bi moral biti volilni sistem, da bi ga razumeli kot dobrega in primernega in ne samo legitimnega in zakonitega, različni," je ključno ugotovitev današnjega srečanja razkril Pahor.
Dodal je, da so nekateri zagovarjali večinski sistem, drugi pa so predlagali proporcionalni sistem, v katerem bi bila samo ena volilna enota, in sicer celotna Slovenija z listo 88 kandidatov s preferenčnim glasom. A kot jim je sporočil predsednik, se morajo omejiti na realne možnosti, ki jih imajo.
1