Sobota, 10. 6. 2023, 15.23
1 leto, 6 mesecev
Spomin na konec trpljenja taboriščnikov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Spominski park Ljubelj
Mineva 78. let od osvoboditve podružnice nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem. Več kot tisoč taboriščnikov je tu od leta 1943 naprej v težkih razmerah gradilo današnji predor proti Ljubelju.
Po kapitulaciji starojugoslovanske vojske aprila 1941 je Hitlerjeva Nemčija s svojimi zaveznicami razkosala Jugoslavijo. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno med štiri okupatorje: Gorenjsko in Štajersko s Posavjem je dobila Nemčija, t. i. Ljubljansko pokrajino (Ljubljana, Notranjska, Dolenjska in Bela krajina) Italija, Prekmurje Madžarska in del Posavja med Savo in reko Bregano pa ustaška Neodvisna država Hrvaška (NDH).
Povezava med Koroško in Gorenjsko
Nemški okupator je želel Gorenjsko bolj tesno povezati s Koroško oziroma Celovško kotlino, zato so začeli graditi predor. Gradnja se je začela že leta 1941, a so načrte preprečili partizani z napadom na taborišče, v katerem so bili delavci. Ponovno so z njo nadaljevali leta 1943.
Da bi zabrisali sledove svojih grozodejstev, so Nemci taborišče v Podljubelju maja 1945 porušili.
Poleg taborišča, v katerem so bili delavci in inženirji, so Nemci zgradili tudi jetniško taborišče, ki je bilo obdano z bodečo žico in štirimi stražnimi stolpi. Delovno silo je dajalo uničevalno taborišče Mauthausen, ki mu je bilo taborišče pod Ljubeljem vojaško podrejeno.
Prihod jetnikov iz Mauthausna
Prvi interniranci so začeli prihajati že julija leta 1943. Največ je bilo Francozov (okoli 800), poleg njih pa še Poljaki, Rusi, Jugoslovani, Čehi, Norvežani, Grki, Belgijci, Italijani, Nizozemci, Luksemburžani, Nemci in Avstrijci. Večina je bila političnih zapornikov, nekateri pa so bili internirani zaradi zavračanja prisilnega dela ali zajeti v racijah. Nemcem in Avstrijcem z zločinsko preteklostjo so dodelili vodstvene naloge oziroma lažja dela, piše o zgodovini taborišča na spletni strani vizit-trzic.com.
7. maja 1945, tik pred koncem vojne, so Nemci vse taboriščnike izpustili, vendar so enote SS vse nejugoslovanske jetnike znova zajele in jih med umikom skozi ljubeljski predor na Koroško uporabile za živi ščit. Pozneje je jetnike v Rožu osvobodila partizanska vojska.
Spomenik na trpljenje jetnikov
Da bi zabrisali sledove svojih grozodejstev, so Nemci taborišče porušili. V spomin in opomin na vojne grozote in trpljenje jetnikov stoji ob robu parka spominska arena okostnjaka z živim srcem v sredini ter napisom Obtožujem – J'accuse.
V spominskem parku podružnice nekdanjega koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem poteka vsako leto, in sicer drugo soboto v juniju, spominska slovesnost. Ta je namenjena spominu na osvoboditev vseh koncentracijskih taborišč na ozemlju okupirane Evrope.
Slavnostni nagovor ministra Arčona
Letos je bil slavnostni govornik minister za zamejce in Slovence po svetu Matej Arčon. Ta je dejal, da mora biti prva misel na komemoraciji namenjena spominu na žrtve taborišča, na njihovo trpljenje ter na njihove svojce in potomce. Druga misel pa je namenjena domačinom, ki so nesrečnim jetnikom pomagali, kolikor so le lahko.
Minister Matej Arčon je bil letošnji glavni govornik na slovesnosti v spomin na osvoboditev taborišča pod Ljubeljem.
"Sem so prihajali interniranci iz vse Evrope, govorili so različne jezike, pripadali različnim kulturam in veroizpovedim. Marsikateri od njih je po vojni s hvaležnostjo pripovedoval o človečnosti in naklonjenosti domačinov. Nikoli ne smemo podcenjevati moči solidarnosti, moči ene same prijazne besede, prijateljskega pogleda, ponujene dlani," je dejal minister.
O absolutni obsodbi nacističnih dejanj
Ob ostankih taborišča danes stoji obeležje z napisom J'Accuse - Obtožujem. "Prav je, da smo v našem pogledu na preteklost odločni. Prav je, da je naša obsodba dejanj nacističnega režima absolutna in nedvoumna," je poudaril Arčon. Kot je dodal, je naša odgovornost, da nedvoumna zgodovinska dejstva ohranimo za prihodnje generacije ter da se upremo vsakršnemu poskusu relativizacije ali zmanjševanja zgodovinske krivde tistih, ki so to taborišče postavili in vzdrževali.
Kot je dejal minister, smo danes v Evropi soočeni z novo vojno, v Sloveniji pa marsikdaj z občutkom nemoči in obupa, ker kar ne moremo prenehati z medsebojnim obtoževanjem. "Sodelovanje je morda naporno, terja ogromno časa in energije, sodelovanje je strma pot, ampak druge poti ni," je pozval.
O ohranjanju solidarne in humane Slovenije
Kot je navedel, so se mnogi interniranci v ljubeljskem taborišču znašli kot politični zaporniki zaradi svojega antifašizma, zaradi svojega boja za človečnost in svobodo. "To, da s sodelovanjem gradimo in ohranjamo solidarno, vključujočo, humano Slovenijo in Evropo, je najmanj, kar jim dolgujemo," je sklenil.
Slovesnosti se je udeležila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
Predsednik Zveze združenja borcev NOB Marijan Križman je na slovesnosti izpostavil pomen tovrstnih slovesnosti. "Tisti dan, ko bomo nehali hoditi k spomenikom in na grobove padlih, tisti dan bomo pozabili na zgodovino in ta se bo ponovila," je opozoril.
Visoki gosti na slovesnosti
Tržiški župan Peter Miklič je poudaril, da četudi se zgodovina ponavlja, o čemer priča tudi vojna v Ukrajini, nas to ne odvezuje naše dolžnosti, da se z vso močjo trudimo proti vsakršnim poskusom, ki napeljujejo v vojne, "da obsodimo tudi vsakršno lahkotno govorjene o vojnah, da vseskozi opozarjamo, da je to neumno in nevarno, ter da takoj ustrezno reagiramo na nestrpnost, diskriminacijo in sovražni govor, kajti besede so močno orožje in spodbujanje k nasilju je nevarno in necivilizirano početje".
Današnje slovesnosti so se med drugim udeležili veleposlaniki različnih držav, med visokimi gosti pa je bila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Delegacije so k spomeniku žrtvam položile vence.
