Solidarnost o zaposlovanju

1. Koliko novih delovnih mest boste v prihodnjih štirih letih zagotovili državljanom v primeru vstopa v državni zbor in možnosti oblikovanja vlade? In koliko delovnih mest bo morda še ukinjenih? Cilj je doseči vsaj 3% rast BDP in 60.000 novih delovnih mest. Navedena stopnja rasti je nujna ne samo za doseganje večje zaposlenost, vzdrževanje pokojninskega sistema, ohranitve in nadgraditve nivoja socialnih storitev, temveč predvsem za ohranjanje investicijske privlačnost ekonomije ter za dolgoročno zniževanje stopnje zadolženost države. 2. Katere segmente gospodarstva boste za pridobivanje novih delovnih mest prioritetno razvijali? Slovenija mora ostati in se razvijati kot industrijska država. Industrija je kljub zanemarjanju države ob odsotnosti razvojnih politik in napakah makroekonomske politike pokazala izjemno trdoživost in uspeh na izvoznih trgih. To svojo prednost mora Slovenja z vso skrbnostjo ohranjati in jo razvijati predvsem z vlaganji v razvoj in razvijanjem industrijske infrastrukture. Slovenija mora izkoristiti svojo geostrateško lego – postati mora logistična točka evropskega pomena. Zato mora razvijati ustrezno prometno, telekomunikacijsko in energetsko infrastrukturo. Razvijati moramo kmetijstvo, ne samo zaradi ustvarjanja dodane vrednosti in zaposlitve ruralnega prebivalstva, ampak tudi zaradi pomena kvalitetne samooskrbe s hrano, zdravja populacije in enakomerne poselitve celotnega teritorija in tudi kot pogoja za razvoj kvalitetnega turizma. 3. Kakšne pogoje boste ustvarili za ustvarjanje novih delovnih mest? Slovenija mora iz sebe narediti „investicijsko zgodbo“ - izdelati moramo celovit kredibilen in konsistenten načrt gospodarskega razvoja (z merljivimi cilji, dinamiko in mejniki), ga sistematično promovirati doma in v tujini in predvsem dosledno in brezkompromisno izvajati. Hitro in učinkovito je potrebno dokončati sanacijo bančnega sistema. To pomeni izčistiti strategije bank, banke kadrovsko prenoviti in jih stroškovno racionalizirati. Sestavni sanacije je zagotovitev kreditiranja podjetij oz. odprava kreditnega krča z garancijskimi shemami države in razvojnimi kreditnimi shemami. Sheme naj se uporabljajo za spodbujanje podjetništva in reševanja potencialno dobrih družb v težavah ob obvezni bančni in lastniški participaciji. S vzpostavljanjem normalnega financiranja bi zelo hitro omogočili sproščanje investicijskega oz. razvojnega potenciala podjetij. To je prva prioriteta. Drugo je olajšanje poslovanja z vzpostavitvijo obveznih minimalnih rokov za odločanje administrativnih služb in spremljanje njihove uspešnosti. V tretje spadajo strukturni razvojni ukrepi na posameznih področjih katerih obseg presega ta okvir (glej program stranke). 4. Kako boste spodbujali podjetja pri zaposlovanju mladih iskalcev zaposlitve? Problema brezposelnosti mladih se je potrebno lotiti celovito, ne samo na ravni podjetij. Potrebno je dosledno vztrajati pri projektu Jamstvo za mlade, ki vsebuje celovit nabor 36 ukrepov za zmanjševanje brezposelnosti med mladimi. Kar zadeva podjetja: potrebno je spodbuditi prve zaposlitev mladih v okviru projekta plačanega pripravništva. Možna je časovno omejena oprostitev plačila prispevkov delodajalca. Prvi potrebni pogoj za zaposlitev mladih pa je gospodarska rast. 5. S kakšnimi ukrepi boste spodbudili podjetniški naboj, da boste obrnili trend padanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva? 1. Slovenija mora po zgledu Nemčije narediti razvojno banko, ki bo podpirala mala in srednje velika podjetja. 2. Ponovno je potrebno optimizirati davčne olajšave za investicije na način da se dobiček privatnih podjetij kanalizira v družbeno zaželene investicije. 3. Poleg tega je potrebno ukrepati tudi na dolgi rok, saj je ravno pomanjkanje dolgoročne vizije Slovenijo pahnilo v gospodarsko in socialno krizo. To bomo storili predvsem z ukrepi vzpodbujanja razvoja visokih tehnologij, razvijanjem sinergij v logistiki, v kmetijstvu in turizmu. Okrepiti je potrebno gospodarsko in turistično promocijo države. Razvijati je potrebno celovita razvojna, tehnološka in servisna okolja znotraj posameznih panog. Sistematično je potrebno promovirati tehnično izobraževanje. Vladi je potrebno zagotoviti možnost, da po hitrem postopku razvojno perspektivnim vlagateljem podeli davčne, prostorske in druge ugodnosti. 6. Ali se boste zavzemali za fleksibilnejšo delovno-pravno zakonodajo? Zakaj? Menite, da bi jo lahko delodajalci izkoriščali? Enostranski pristop (fleksibilnost odpuščanja) ni ustrezen, saj bo še bolj povečal ranljivost tistih, ki delajo, in povečeval socialne razlike. Obstoječa delovna-pravna zakonodaja zahteva urejen sistem v podjetjih. Težave v največji meri izhajajo iz neurejenosti delovno pravnih aktov in prakse v podjetjih in arogance managementa kot pa iz same zakonodaje. Ocenjujemo, da delovno pravna zakonodaja ni ključen izziv v trenutni krizi. Ključno je, da zaženemo gospodarsko rast. Z gospodarskim razcvetom bodo vprašanja delovno-pravne zakonodaje postala manj usodna, kot se zdijo danes. Za majhna in srednja podjetja pa lahko država zagotovi ustrezna usposabljanja in tipske rešitve. 6. Za koliko bi zmanjšali obremenitve (davke) na plače? Davčna politika mora biti na nivoju s primerljivimi državami. Delež davkov v BDP je v Sloveniji povsem normalen, če ga primerjamo s podobnimi evropskimi državami. Slovenija si generalnega zmanjšanja davkov ne more privoščiti, če hoče ohraniti vzdržen proračun in razvojno funkcijo proračuna. Je pa res, da je delo nadpovprečno davčno obremenjeno. Zmanjšanje obremenitve dela je možno vendar ob hkratni kompenzaciji z davčnimi prilivi na drugih področjih. Npr. z dvigom davka na dobiček podjetij, ki je nepotrebno nizek. 7. Ste za socialno kapico (pri katerem znesku bi jo uvedli)? Zakaj? Načeloma smo proti socialni kapici, saj nasprotuje načelu solidarnosti, ki ga zagovarjamo v našem programu. V Solidarnosti zagovarjamo razbremenitev revnejših in srednjega razreda ter ustrezne davčne obremenitve bogatejših. Smo se pa pripravljeni pogovarjati o socialni kapici v primeru, da se izpad davčnih prihodkov nadomesti tako kot v drugih razvitih državah z ustreznim obdavčenjem premoženja.