Sodniški privilegiji: najvišje možne plače tudi za polovično obremenjene

Na specializiranem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani je bilo na zadnji dan lanskega leta razporejenih 23, dva dni pred letošnjim božičem pa 21 sodnikov. Zakon o sodiščih v prvem in drugem odstavku 40.c člena med drugim določa, da okrožnim sodnikom oziroma okrožnim sodnikom svetnikom, ki so razporejeni ali dodeljeni na specializirani oddelek sodišč, pripadajo za čas, v katerem rešujejo zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka, plače vrhovnih sodnikov oziroma vrhovnih sodnikov svetnikov. To pomeni, da tudi sodnikom ljubljanskega okrožnega sodišča, ki so dodeljeni na specializirani oddelek, pripadajo plače vrhovnih sodnikov.

Novice "Orbanizem na računskem sodišču"

Najvišje možne plače tudi za tiste, ki so zgolj polovično obremenjeni

Po naših informacijah na ljubljanskem okrožnem sodišču plače vrhovnih sodnikov v stoodstotnem deležu ne prejemajo le sodniki, ki se ukvarjajo izključno z zahtevnejšimi zadevami s specializiranega oddelka, temveč tudi sodniki, ki so zgolj polovično obremenjeni s težjimi zadevami, polovično pa s povsem navadnimi zadevami s kazenskega oddelka. Nesorazmerno z dejansko obremenitvijo tako prejemajo plače, kot jih prejemajo njihovi kolegi, ki rešujejo izključno najzahtevnejše primere.

Višje plače v stoodstotnem deležu po naših informacijah prejemajo tudi tisti okrožni sodniki, ki so zgolj polovično obremenjeni z zahtevnejšimi zadevami, na primer s področja organiziranega kriminala ali korupcije. Foto: STA ,

Kako se to odraža v njihovih denarnicah? Okrožni sodniki so po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju uvrščeni od 50. do 53. plačnega razreda, kar pomeni od 3.009 do 3.385 evrov osnovne bruto plače, okrožni sodniki svetniki pa v 54. plačni razred, kar predstavlja 3.520 evrov osnovne bruto plače. Vrhovni sodniki so uvrščeni v 60. plačni razred, kar predstavlja 4.454 evrov bruto osnovne plače, vrhovni sodniki pa v 61. plačni razred, kar jim prinaša 4.633 evrov bruto osnovne plače.

Novice V sredo potrdili 2.040 novih okužb

Višja plača v polnem znesku, dokler imajo vsaj eno zahtevnejšo zadevo

Vodja specializiranega oddelka tako po naših informacijah ves čas rešuje zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka s 70-odstotno obremenitvijo, medtem ko naj bi po 40.c členu zakona o sodiščih prejemal plačo vrhovnega sodnika svetnika v stoodstotnem deležu. Poleg tega naj bi po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju prejemal tudi položajni dodatek, ki se obračunava od osnove 61. plačnega razreda.

Neuradno naj bi vodstvo sodišča prej omenjeni zakonski člen interpretiralo na način, da sodnikom, ki so dodeljeni na specializirani oddelek, plača vrhovnega sodnika pripada ne glede na to, ali dejansko rešujejo zadeve iz pristojnosti specializiranega ali kazenskega oddelka, dokler jim je dodeljena vsaj ena zadeva iz pristojnosti specializiranega oddelka. Dopuščali naj bi, da sodniki prejemajo višjo plačo tudi, ko na primer zaradi bolniške odsotnosti ali dopusta dejansko ne delajo na zahtevnejših zadevah.

Novice EU in Združeno kraljestvo dosegla dogovor

Sodišče: Število zahtevnejših zadev ne vpliva na višino sodnikove plače

In kako je vse to mogoče? Na Okrožnem sodišču v Ljubljani v povezavi z izplačevanjem plač po 40.c členu zakona o sodiščih pojasnjujejo, da je ministrstvo za pravosodje že v načelnih mnenjih iz leta 2011 jasno specificiralo, da se čas reševanja zadeve začne z dnem, ko je zadeva dodeljena predsedniku senata oziroma preiskovalnemu sodniku in da zadeva teče, dokler sodnik ne zaključi obravnavanja zadeve oziroma zadeva v vpisniku ni odčrtana.

"Takšen normativni okvir daje povsem ustrezno in jasno podlago za enotno poslovanje sodišč. V skladu z usmeritvami vrhovnega sodišča specializirani sodniki specializirane zadeve rešujejo kot svojo primarno in prevladujočo delovno zadolžitev. Vsi imajo v delu večje število specializiranih zadev, pri čemer je pri veliki večini prisotna preobremenjenost, kar je bilo opozorjeno tudi na sestankih z ministrstvom za pravosodje in vrhovnim sodiščem v letošnjem letu," pravijo na sodišču, ki ga kot predsednik vodi Milan Pogačnik.

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani pravijo, da je ministrstvo za pravosodje že leta 2011 jasno specificiralo, da se čas reševanja zadeve začne z dnem, ko je zadeva dodeljena predsedniku senata oziroma preiskovalnemu sodniku in da zadeva teče, dokler sodnik ne zaključi obravnavanja zadeve oziroma zadeva v vpisniku ni odčrtana. Foto: STA ,

Ob tem poudarjajo, da število specializiranih zadev, ki jih ima v reševanju posamezni sodnik, ne vpliva na višino njegove plače, da so bila pravila za izplačevanje postavljena že leta 2011 ob uveljavitvi zakonskih sprememb in ustanovitvi specializiranih oddelkov, do danes pa se niso spreminjala. Sodniki, ki so razporejeni v specializirani oddelek, imajo po njihovih besedah v delu od pet do devet specializiranih zadev, s čimer so polno obremenjeni. Ob tem so dodatno vključeni tudi v reševanje kazenskih zadev.

"Izjemoma imajo sodniki specializiranega oddelka v delu manj zadev, in sicer takrat, ko pride do prehoda sodnika iz kazenskega v specializiran oddelek. Tak sodnik ima poleg specializiranih zadev v reševanju tudi tako imenovane navadne kazenske zadeve do njihove rešitve," pojasnjujejo na sodišču. V povezavi z izplačevanjem položajnega dodatka pa dodajajo, da ga sodišče v skladu z 32.b členom zakona o sistemu plač v javnem sektorju izplačuje vsem vodjam oddelkov, njegova višina pa je odvisna od velikosti organizacijske enote. "Dodatek zato pripada tudi vodji specializiranega oddelka," pravijo na ljubljanskem okrožnem sodišču.