SiolNET. Novice Slovenija
7,04

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Sodbe o balkanskih kokainskih bojevnikih vrhovno sodišče ni objavilo, le novo sporočilo za javnost

7,04

termometer

Zaseg kokaina |  | Foto: Reuters
Foto: Reuters

Da so balkanske bojevnike izpustili iz zapora, ker so razveljavili sodbe sodišč prve in druge stopnje zaradi opiranja na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je na svoji spletni strani objavilo vrhovno sodišče v sporočilu za javnost. Vrhovno sodišče pa ni objavilo sodbe in ločenega mnenja vrhovne sodnice Barbare Zobec, ki je odločitvi večine nasprotovala. 

To, da javnosti ne seznanjajo z dejstvom, torej sodbami in ločenimi mnenji, ampak poskušajo na poročanje medijev in javnost vplivati s posebnimi izjavami, je v zadnjem času običajna praksa vrhovnega sodišča. 

Nenavadno ozadje, ko je bil na popravnem izpitu izvoljen Gorkič

Na Siol.net smo že takrat, ko so zaprte trgovce s kokainom izpustili iz zapora, opozorili, da je imel pri sprejetju odločitve na vrhovnem sodišču pomembno vlogo okrajni sodnik Saša Kmet, ki je bil na vrhovno sodišče za pomoč dodeljen letos oktobra. Podobnih dodelitev na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča ne pomenijo in zadnji deset let jih ni bilo. Pred tem so bile zahteve za varstvo zakonitosti dodeljene strokovnemu sodelavcu Davidu Špernjaku, ki pa je bil lani izvoljen za sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani in dela ni več mogel opravljati. Špernjak in Kmet sta karierno povezana z lani na nenavaden način izvoljenim vrhovnim sodnikom Primožem Gorkičem.

Branko Masleša in Goran Klemenčič Novice Vloga Kmeta in Gorkiča, da je Masleša Tošića spustil iz zapora

Gorkič pred izvolitvijo za vrhovnega sodnika ni imel dneva sodnih izkušenj, poslanci pa so ga kot kandidata zavrnili. A so morali glasovanje ponoviti.

Luka Mesec, Marjan Šarec, Tanja Fajon, Alenka Bratušek | Foto: STA Foto: STA Ob Gorkiču smo ob nenavadni izvolitvi v drugo, ko so morali poslanci na predlog sodnega sveta ponavljati glasovanje, v katerem so prvič Gorkiča zavrnili, ker so se poslanci Levice Luke Mesca domnevno zmotili, ko ga niso podprli, opozorili, da je za odvetniško družbo Čeferin kandidat za vrhovnega sodnika desetletje prej pisal mnenje, da so bili dokazi zoper balkanskega bojevnika Dragana Tošića v Sloveniji in drugih državah pridobljeni nezakonito, ker policija naj ne bi imela ustreznih sodnih odredb. Po tem strokovnem mnenju je sodišče na prvi stopnji obtožene oprostilo. A Gorkičevo mnenje takrat ni obveljalo. Višje sodišče je oprostilno sodbo razveljavilo in ugotovilo, da dokazi niso bili pridobljeni nezakonito. Tošić in njegovi sodelavci so bili sčasoma, s sicer še nekaj zapleti, obsojeni na dolge zaporne kazni. Zdaj je vrhovno sodišče, kamor je bil lani Gorkič na popravnem izpitu za poslance izvoljen, vse to spet razveljavilo. Gorkič v senatu, ki je odločal, kot vrhovni sodnik ni sodeloval.

Se je mudilo zaradi daljših zastaralnih rokov?

Dodatna dilema dogajanja je to, da so nas pravniki opozorili, da je senat vrhovnega sodišča, ki ga je vodil Branko Masleša, z odločanjem hitel v dneh, ko so poslanci podaljšali zastaralne roke v kazenskem zakonu v primeru točno takšnih odločitev. Z dveh so jih podaljšali na pet let. Masleša je pred odločitvijo sodišča dobil celo pisni protest, da tako hitro ni mogoče prebrati dokumentov in odločati. A tega ni upošteval. Zastaralne roke, ki bi Tošića in njegove pajdaše, če vrhovno sodišče razveljavi sodbe, postavili v slabši položaj pri morebitnem ponovnem sojenju, je državni zbor podaljšal 18. 11. 2021. Sprememba je obveljala prejšnji teden.

balkanski bojevnik, Dragan Tošić Novice Naglica: vrhovni sodniki so "kokainske bojevnike" rešili pred podaljšanjem zastaralnih rokov

 

O zahtevah balkanskih bojevnikov za varstvo zakonitosti je odločal senat vrhovnih sodnikov, ki ga je vodil Branko Masleša, v njem pa so bili še kot poročevalec Mitja Kozamernik ter kot člani Kristina Ožbolt, Barbara Zobec in Marjana Lubinič. Kozamernik je imel zadnja leta veliko dela na sodišču za vojne zločine v BiH in mu je, verjetno tudi zaradi tega, pri delu na koncu pomagal prerazporejeni okrajni sodnik iz Trbovelj Saša Kmet. A takšne pomoči do zdaj niso bile običajne.

Celotno sporočilo vrhovnega sodišča o odločitvi je takšno:

"Vrhovno sodišče je sodbi sodišč prve in druge stopnje v zadevi Balkanski bojevnik razveljavilo zaradi opiranja pravnomočne sodbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

Po Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) ima tovrstna kršitev določb kazenskega postopka, ki je absolutne narave, vselej posledico v razveljavitvi sodbe. Prepoved opiranja sodbe na nedovoljene dokaze in izločitev takšnih dokazov iz spisa je ena temeljnih prvin poštenega ter pravičnega postopka, ki ga zagotavlja že Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP).

Na podlagi kršitve pravice do informacijske zasebnosti enega izmed obsojenih, ki je omogočila njegovo identifikacijo, so se zoper tega in druge obsojence v nadaljevanju izvajali prikriti preiskovalni ukrepi nadzora elektronskih komunikacij ter tajnega opazovanja, katerih izsledki pomenijo nedovoljene dokaze, natančneje t. i. sadeže zastrupljenega drevesa. Podatek o telefonski številki, ki jo uporablja posameznik, je namreč v sklopu pravice do t. i. informacijske zasebnosti po 38. členu Ustave RS varovan osebni podatek. Če policija v predkazenskem postopku pridobi informacijo, da določeno telefonsko številko uporablja konkretna oseba, je na organih odkrivanja (policiji) oziroma pregona (državnem tožilstvu) breme dokazovanja, da do posega v zasebnost ni prišlo na neustaven način. Zakonito delovanje policija najlažje izkaže s pravočasno, vestno in verodostojno protokolacijo. Po presoji Vrhovnega sodišča tej zahtevi v obravnavani zadevi ni bilo zadoščeno.

Ena od odredb za izvajanje prikritega ukrepa nadzora elektronskih komunikacij zoper obsojenega se je oprla na izjavo osumljenca (v drugem postopku), ki ni bil poučen o pravici do molka kot elementu privilegija zoper samoobtožbo (kršitev četrte alineje 29. člena Ustave). Vrhovno sodišče je presodilo, da ob vsebinsko neločljivem prepletanju obtoževanja sebe in obtoževanja tretjih - ni mogoče dopuščati, da se rezultati kršitve pravice do molka izkoriščajo v predkazenskem postopku zoper tretjo osebo ter na tej podlagi pridobivajo obremenilni dokazi.

Ker se je odrejanje in izvajanje preiskovalnih ukrepov zoper vse obsojence oprlo na izkoriščanje operativnih podatkov in izsledkov prikritih ukrepov, glede katerih je Vrhovno sodišče ugotovilo neustavnost, je bilo dolžno uporabiti določbo drugega odstavka 424. člena ZKP (t. i. privilegij pridruženja) ter sodbi nižjih sodišč razveljaviti glede vseh obsojencev. Kolikor je zanje podano enako dejansko in pravno stanje stvari, drugačno postopanje ni mogoče, saj glede posameznih obsojencev niso dopustne različne odločitve.

Vrhovno sodišče ob podani procesni kršitvi ni imelo pooblastil za spreminjanje pravnomočne sodbe z novimi razlogi, saj bi na ta način izreklo t. i. sodbo presenečenja. Je pa med napotki sodišču prve stopnje pred ponovljenim sojenjem nakazalo možnost izjem od izločitve dokazov (sadežev zastrupljenega drevesa), ki so v praksi Vrhovnega sodišča že sprejete. Prvenstveno gre za izjemo neizogibnega odkritja, saj so bili slovenski preiskovalci približno pol leta po pričetku predkazenskega postopka v Sloveniji obveščeni o delovanju mednarodne hudodelske združbe tudi od srbskih varnostnih organov. Prvostopenjskemu sodišču je naložilo, da mora opraviti presojo, katere dokaze je treba iz spisa izločiti, kateri pa so veljaven del procesnega gradiva, kolikor se sledi izjemi neizogibnega odkritja. Takšni napotki se nanašajo na pravni položaj vseh obsojencev v predmetnem postopku. Po odločitvi o (ne)izločitvi posameznih dokazov bo lahko sodišče prve stopnje znova presodilo, ali so obsojencem očitana kazniva dejanja dokazana ali ne, pri čemer se bo oprlo na gradivo, pridobljeno ob spoštovanju ustavnih standardov človekovih pravic.

V obširnih delih sodbe je Vrhovno sodišče sprejelo presoji sodišč prve in druge stopnje, da dokazi, zbrani v Republiki Srbiji ter Republiki Urugvaj, niso bili pridobljeni s kršitvami ustavno (konvencijsko) varovanih človekovih pravic, zato ni razlogov, da ne bi smeli biti uporabljeni v kazenskem postopku v Republiki Sloveniji.

V tej zadevi je odločal sodni senat, ki so ga sestavljali vrhovni sodnice in sodnika Branko Masleša kot predsednik ter Mitja Kozamernik, Barbara Zobec, mag. Kristina Ožbolt in Marjana Lubinič kot člani. Odločitev je bila sprejeta z večino glasov.

 

Sodna odločba in ločeno mnenje bosta na tem mestu objavljena, ko bodo za to izpolnjeni pogoji."

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin