Ponedeljek, 5. 10. 2020, 18.05
4 leta, 1 mesec
Socialni partnerji pričakujejo nadaljnja usklajevanja o predlogu zakona o demografskem skladu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Predsednik vlade Janez Janša je predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu danes predstavil članom ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Ti so podali prve odzive, podrobnejšo razpravo pa pričakujejo na seji ESS, je za STA povedal predsednik Pergama Jakob Počivavšek. S predstavitvijo svojega predloga demografskega sklada so danes začeli tudi v SD, piše STA.
Kot je v predstavitvi po navedbah njegovega kabineta dejal premier, bi bilo prav, da upokojenska generacija, ki je državno premoženje ustvarjala, od tega v upokojenski dobi tudi nekaj ima. Spomnil je, da se bo del sredstev iz sklada namenilo za pokojninsko blagajno, za reševanje dolgotrajne oskrbe in gradnjo domov za ostarele, pa tudi za ukrepe družinske politike. Poudaril je, da zakon sledi socialni pravičnosti. Obravnava zakona na ESS bo po njegovih besedah potekala hkrati z obravnavo zakona po rednem postopku v DZ, pri čemer se bo sledilo predvsem učinkovitosti razprav in obravnave brez zavlačevanja, piše STA.
Ni šlo za poglobljeno razpravo o predlogu zakona
Predsednik Sindikata Pergam Počivavšek je za STA dejal, da so socialni partnerji danes podali le prve odzive in pomisleke, na katere je premier tudi na kratko odgovoril. "Ni šlo torej za poglobljeno razpravo o predlogu zakona; ta bo morala potekati na seji ESS in v okviru pogajalske skupine, ki jo je ESS že ustanovil," je dodal. Obe strani se po njegovih ocenah zavedata, da se razprava o tem predlogu "ni še niti dobro začela".
V izjavi za medije po predstavitvi je po poročanju Televizije Slovenija dodal, da so opozorili na nekatere točke v predlogu, ki se jim zdijo "skrajno problematične". Med takšnimi sta določilo, da je predvidena poraba sredstev sklada že za tekočo porabo, in odsotnost predloga drugih virov financiranja, pomisleke pa imajo tudi glede združevanja premoženja in vplivov politike na upravljanje sredstev.
Konstruktivno razpravo pričakuje tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. "Naše izhodišče je, da je treba pri tem zakonu zaradi njegovega pomena doseči najširši družbeni konsenz, pri čemer je socialni dialog ena od možnosti usklajevanja," je dejal za STA. Glede rezultata razprave je optimističen. Ob tem je pozdravil premierjevo odločitev, da zakon socialnim partnerjem osebno predstavi. "Gre za izraz spoštovanja in zavedanja o pomenu socialnega dialoga," je dejal.
Za dialog v okviru ESS se je zavzela tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc. Kot je po poročanju Televizije Slovenija povedala po predstavitvi, delodajalce med drugim zanima, kako bo zagotovljena varnost razvoja podjetij, ki bodo delovala v okviru sklada. "Pomembno je najti pravo ravnotežje med investicijsko in dividendno politiko," je poudarila, poroča STA.
"Za vse želje ne bo dovolj denarja"
Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič pa je izrazil strah, da "za vse želje ne bo dovolj denarja". Poudaril je, da je Janša napovedal posluh za vse pripombe, a Rožič ob tem opozarja, da bo vseh želja gotovo veliko. Popoldne Janša o predlogu zakona razpravlja še z vodstvom Zveze društev upokojencev Slovenije.
Vladni predlog zakona o demografskem skladu so danes na novinarski konferenci komentirali tudi v opozicijskih LMŠ, Levica, SD in SAB. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je dejal, da predlog predvideva plenjenje vsega, kar je v državi še ostalo. Meni, da je vladni predlog pesek v oči in del zgodbe, kako podkupiti stranko DeSUS, ki je pogojevala ustanovitev demografskega sklada. "Tej vladi oz. stranki SDS ne gre zaupati. Ko SDS ustanavlja kakšno finančno zgodbo, se je treba prijeti za denarnico," je dejal.
Koordinator levice Luka Mesec medtem poudarja, da bo vlada z ustanovitvijo demografskega sklada dobila oblast nad državnim premoženjem. "Gre v bistvu za zakon o ugrabitvi državnega premoženja," je prepričan. Po njegovem mnenju ni izključeno, da bi se lahko nekaj (tudi strateških) podjetij v državni lasti po hitrem postopku znašlo v rokah oligarhije, zbrane okoli Viktorja Orbana. "Kar je svojevrsten absurd. Vlada ljudi prepričuje, da je za Slovence, državo pa potihem potvarja v vazala sosednje Madžarske," je povedal Mesec.
V SD, kjer so v DZ že vložili svoj zakon o demografskem skladu, si po besedah vodje stranke Tanje Fajon želijo napolniti pokojninsko blagajno izključno za financiranje pokojnin po letu 2040. Predlog SD so podprli tudi v SAB, kjer so do vladnega predloga kritični, saj se bojijo, da bi vlada z njim celotno premoženje brezplačno vzela državi in ga v celoti prenesla na eno podjetje. "Nikoli ne bomo dovolili, da država z enim zamahom ostane brez premoženja," je poudarila predsednica SAB Alenka Bratušek.
V SD so sicer svoj predlog zakona danes začeli predstavljati deležnikom. Danes so ga predstavili Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), pri čemer so izpostavili pripravljenost in željo po konstruktivni izmenjavi mnenj in dopolnjevanju predloga vključno z obravnavo na ESS, so sporočili iz stranke, piše STA.
Preoblikovanje SDH v družbo
"Kot smo ponovno izpostavili, je cilj našega zakona en sam: da se zavaruje namenska finančna sredstva iz zakonsko določenih stalnih in dodatnih virov, ki jih namenimo za pokojninsko blagajno v času po letu 2040 za sedanje in prihodnje generacije," so zapisali. Predstavitvi na ZSSS bodo sledili sestanki z drugimi deležniki, kot so sindikati javnega sektorja, upokojenci, delodajalci, mladi in tudi druge poslanske skupine, so dodali.
Vlada želi s predlogom zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ga je obravnavala 23. septembra in danes tudi javno objavila, skoncentrirati naložbe države in njihovo upravljanje na enem mestu, prihodke sklada pa nameniti za sofinanciranje pokojnin danes in v prihodnosti ter za druge demografske ukrepe. S tem želi proračun vsaj nekoliko razbremeniti negativnih učinkov zaradi staranja prebivalstva.
Med cilji sklada so poenostavitev strukture upravljanja državnega premoženja, jasnejša opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb ter večja donosnost državnega premoženja, ki se namenja predvsem za zagotavljanje dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti. Cilj je tako v prvem koraku na enem mestu skoncentrirati vse naložbe države, z izjemami, kot so Dars, 2TDK, operaterji prenosnega in distribucijskega energetskega omrežja ter organizator energetskega trga in družba DRI, in naložbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) v Zavarovalnici Triglav in Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Predlog zakona predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) v družbo Nacionalni demografski sklad, nanjo pa bi se ob omenjenih s pripojitvijo prenesle še naložbe Kapitalske družbe (vključno z Modro zavarovalnico) ter premoženje Družbe za svetovanje in upravljanje in Družbe za upravljanje terjatev bank. Vrednost naložb v skladu bi bila tako skupaj z nakazilom 10 odstotkov kupnin od prodaje državnih naložb po vzpostavitvi SDH (159,4 milijona evrov) nekaj manj kot 8,6 milijarde evrov.
Sklad naj bi bil neodvisen in avtonomen
Sklad naj bi bil pri upravljanju naložb neodvisen in avtonomen, njegovo delo bo temeljilo na strategiji upravljanja naložb sklada, ki jo bo na predlog vlade sprejel DZ in bo nadomestila strategijo upravljanja državnih naložb. Vsako leto bi nato vlada potrdila še letni načrt upravljanja naložb. Premoženje sklada bi predstavljale strateške in nestrateške domače naložbe, finančne naložbe, vključno s tistimi v tujini, kamor bi za plemenitenje premoženja vlagal svoje prihodke, ter nepremičnine.
Prihodke od upravljanja naložb sklada bi nato namenili po naslednjem ključu - 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin od državnega premoženja v upravljanju bi šlo za dolgoročno akumulacijo sredstev, 40 odstotkov dividend bi bilo namenjenih sofinanciranju pokojninske blagajne, deset odstotkov dividend in kupnin izgradnji domov za starejše, deset odstotkov pa ukrepom družinske politike.
Sklad bi imel tričlansko upravo, enajstčlanski nadzorni svet in skupščino, ki bi jo predstavljala vlada. Sedem nadzornikov bi imenoval državni zbor, in sicer pet na predlog poslanskih skupin, enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije in enega na predlog Mladinskega sveta Slovenije. Štiri člane bi imenovala vlada, še navaja STA.
