Četrtek, 1. 10. 2020, 20.44
3 leta, 6 mesecev
Vlada: Proračuna prihodnji dve leti izrazito investicijska
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,17
2
Državna proračuna za prihodnji dve leti bosta izrazito razvojna. Okrevanje in odpornost gospodarstva sta bili ključni vodili pri njuni pripravi, je vlada zapisala v proračunskemu memorandumu, ki ga je danes skupaj s preostalimi proračunskimi dokumenti posredovala v DZ. Ob tem pa državna blagajna ohranja tudi socialno naravnanost.
Za leto 2021 je DZ proračun sprejel že novembra lani, v sredo pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Namesto 10,45 milijarde evrov naj bi odhodki po novem znašali 13,47 milijarde evrov. Nekaj nižji pa bodo prihodki, in sicer naj bi se jih v proračun steklo skupaj 10,72 milijarde evrov, poroča STA.
V letu 2022 naj bi se prihodki povzpeli na 11,01 milijarde evrov, medtem ko naj bi bilo odhodkov skupaj 12,60 milijarde evrov.
Finančni minister Andrej Šircelj je v sredo poudaril, da se bo primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševal. Medtem ko je letos s pred kratkim sprejetim rebalansom predviden v višini 4,2 milijarde evrov (9,2 odstotka BDP), naj bi se prihodnje leto znižal na 2,75 milijarde evrov (5,6 odstotka BDP) in leto pozneje na 1,59 milijarde evrov (3,1 odstotka BDP), spomni STA.
Vlada je sicer predlog proračuna pripravljala v nepredvidljivih okoliščinah, ki jih povzroča epidemija covida-19. "Ekonomska in javnofinančna politika za leti 2021 in 2022 predstavljata odziv in ukrepanje na zaostrene razmere, ki zaznamujejo leto 2020, predvsem pa sta usmerjeni naprej v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva ob hkratni skrbi za blaginjo posameznika," je povzela proračunske načrte, ki bodo zdaj začeli pot v DZ.
Višja razpoložljiva sredstva so tudi posledica dejstva, da se izteka finančna perspektiva 2014-2020, v okviru katere je Slovenija v preteklih letih precej zamujala s črpanjem evropskih sredstev. Zato je v letih 2021 in 2022 načrtovana mnogo obsežnejša poraba evropskih sredstev kot v preteklih letih.
Še dodatna evropska sredstva pa ima Slovenija v naslednjih letih v okviru instrumenta Next generationEU2. Izkoristi jih lahko za namene obvladovanja epidemije in okrevanja gospodarstva. Od razpoložljivih 312 milijonov evrov jih je za porabo v letu 2021 načrtovanih 115 milijonov evrov, v letu 2022 pa 138 milijonov evrov.
1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev
Naša država lahko računa na evropska sredstva tudi iz načrta za okrevanje in odpornost, ki v naslednjem sedemletnem obdobju spremlja evropski proračun. Iz njega bo lahko koristila 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, od tega je v državnih proračunih za leti 2021 in 2022 načrtovanih 900 milijonov evrov. Sredstva bodo namenjena reformam in investicijam, ki podpirajo prehod v zeleno, digitalno in na znanju temelječo družbo.
Vlada pa načrtuje povečanje investicij in investicijskih transferjev tudi na področjih, kjer je financiranje iz dodatnih EU sredstev predvideno le v manjši meri, med temi so obramba, notranje zadeve ali pravosodje.
V ponedeljek v DZ predstavitev proračunov
DZ se bo s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti in preostalimi proračunskimi dokumenti seznanil na izredni seji, ki jo bo kolegij predsednika DZ Igorja Zorčiča predvidoma sklical v ponedeljek. Nato bo stekla razprava na sejah delovnih teles, DZ pa bo oba proračuna potrjeval predvidoma sredi novembra.
Med celotnimi investicijskimi odhodki je največ odhodkov namenjenih za promet in prometno infrastrukturo, predvsem za železniški in cestni promet ter infrastrukturo. Sledijo odhodki za obrambo in zaščito, to je opremljenost vojske in infrastrukturo. Z bistveno nižjimi sredstvi nato sledijo notranje zadeve in varnost ter zdravstveno varstvo, pri čemer bo šla glavnina denarja za investicije v javne zdravstvene zavode in energetsko prenovo slovenskih bolnišnic.
Gledano v celoti se najbolj povečujejo proračunska sredstva za področja zdravstvenega varstva, prometa in prometne infrastrukture ter varovanja okolja in okoljske infrastrukture. Poleg tega je rast opaziti tudi za področji znanosti in informacijske družbe ter podjetništva in konkurenčnosti.
Na strani prihodkov vlada pričakuje, da se bodo po občutnem padcu v letu 2020 v prihodnjih dveh letih normalizirali. Davkov naj bi se tako leta 2022 v državno blagajno spet steklo toliko kot pred koronsko krizo. Predvsem pa se bodo v prihodnjih dveh letih povečali prihodki iz proračuna EU - že prihodnje leto jih vlada pričakuje 1,63 milijarde evrov, kar je več kot dvakrat toliko kot v letu 2019. Podobna je številka za leto 2022, še navaja STA.
2