Ponedeljek, 23. 12. 2019, 19.55
4 leta, 3 mesece
Poklici (7.) - sobarica
Sobarica, ki se jo opazi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,29
16
Štiriinpetdesetletna Jeseničanka Ramiza Ališić, sedma gostja Siolove rubrike Poklici, je glavna sobarica v Hotelu Špik v Gozdu - Martuljku. Za svoje delo je pred kratkim prejela posebno priznanje Turistično-gostinske zbornice Slovenije, ki ga podeljujejo za uspešnost in kakovost. "Zadovoljna sem, ker vidim, da me cenijo," pravi. Kaj jo pri njenem delu najbolj izpolnjuje in kaj jo bremeni?
Na spletni strani Siol.net ob ponedeljkih predstavljamo različne poklice in osebne zgodbe ljudi v teh poklicih. Pišemo o njihovih pozitivnih plateh in tudi negativnih, ki so, če hočejo ali ne, sestavni del poklicnega vsakdana. V sedmi zgodbi predstavljamo zgodbo Ramize Ališić, glavne sobarice v hotelu Špik v Gozdu - Martuljku, ki je za svoje delo pred kratkim prejela priznanje Turistično-gostinske zbornice Slovenije.
Želela si je postati frizerka ali medicinska sestra
Ramiza Ališić je odraščala v Sanskem mostu v Bosni in Hercegovini. Sanjala je o tem, da bi postala frizerka ali medicinska sestra, a ker v mestu ni bilo ustrezne šole, se je vpisala v srednjo elektrotehnično šolo in jo dokončala.
Pred več kot 30 leti, leta 1984, se je zaradi ljubezni preselila v Slovenijo. Najprej je 17 let delala kot šivilja v radovljiški Almiri, po stečaju podjetja pa si je, takrat že mama dveh majhnih otrok, morala poiskati drugo službo.
Odšla je v Nemčijo, kjer je zdržala pol leta. "Že šest mesecev je bilo preveč," se spominja danes, ko se ozre nazaj. "Zaslužila sem sicer precej dobro, Nemcem sem čistila stanovanja za deset evrov na uro, a sem preveč pogrešala družino, da bi tam vztrajala."
Vrnila se je v Slovenijo, opravila vozniški izpit in začela delati kot sobarica. Izkušnje je začela nabirati v hotelu Prisank v Kranjski Gori, kjer je že po dveh mesecih napredovala na delovno mesto nadzornice sobaric v hotelu Larix prav tako v Kranjski Gori.
Odprta, pozitivna in zagnana
S čim je prepričala nadrejene, nas je zanimalo. "Kaj pa vem, morda s svojo komunikativnostjo, odprtostjo, pozitivnim odnosom do dela, verjetno sem bila tudi zelo zagnana. Vedno pravim, ni pomembno, kaj človek dela, pomembno je samo to, da delo dobro opravi."
V Larixu je delala tri leta in v tem času kot nadzornica skrbela predvsem za koordinacijo dela in čiščenja na raznih dogodkih, ki so se v sklopu Planice in tekem na Vitrancu dogajali v zunanjih objektih.
Leta 2009 se je pridružila ekipi v prenovljenem hotelu v Gozdu - Martuljku, kjer vztraja še danes, in prevzela vlogo glavne sobarice oziroma vodje gospodinjskega oddelka.
Občasno še vedno čisti sobe
Čeprav je šefinja, še vedno občasno pospravlja sobe. "Če katera od sobaric zboli ali potrebuje prost dan, tudi sama počistim sobo. Da ne izgubim kondicije," se zasmeji.
Pravi, da ji izkušnje iz časov, ko je tudi sama delala kot sobarica, ogromno pomagajo. "Tako mi nihče ne more reči, da česa, kar zahtevam, ni mogoče storiti, saj vem, da je, ko pa sem sama opravljala enako delo. Tako lažje organiziram aktivnosti. Ker do podrobnosti poznam postopke dela."
Standardi so jasni
Standardni so jasni: sobo je treba pospraviti v 30 minutah, če gre za generalno čiščenje, oziroma v 15, če gre za vsakodnevno čiščenje.
Ramiza je sestavila pravilnik za čiščenje in standarde čiščenja vzpostavila tudi v hotelu Korona v Kranjski Gori.
Osem sobaric, vse so zaposlene
V ekipi Ramize Ališić je osem sobaric, vse prihajajo iz republik nekdanje Jugoslavije in vse so v hotelu Špik zaposlene.
Ramiza ni želela, da bi sobe čistila dekleta iz čistilnega servisa, saj je tam veliko menjav in nikoli ne veš, kdo bo zadolžen za čiščenje sobe.
"Če je preveč menjav, ne moreš vedeti, za kako pošteno osebo gre. Tako pa za svojo ekipo, ki jo poznam do potankosti, lahko brez težav zagotovim, da so dekleta poštena, pridna in zanesljiva," pohvali svoje sodelavke.
Pravi, da je že iz hoje človeka razbere, kakšen delavec bo, pa tudi pogled naravnost v oči ji pove svoje. O delovnih navadah in osebnostnih lastnostih svojih bodočih kolegic se pozanima tudi pri njihovih prejšnjih delodajalcih.
Priznava, da je težko dobiti dobro sobarico. "Težava je v denarju," opozarja. "Država je pocenila gostince in to ni prav. Sobarica dobiva minimalno plačo, pri tem pa mora med drugim obvladati vsaj osnove nemščine, italijanščine, angleščine … Da lahko komunicira z gostom, biti mora prijazna, urejena, poštena … Največ se dela ob koncih tedna in za praznike, ko je večina Slovencev prosta."
Kaj vse so zadolžitve sobarice?
Kaj pravzaprav spada k delu sobarice? "Če gre za generalno čiščenje sobe, je treba očistiti vse, če pa je gost še v hotelu, mu je treba postlati posteljo, počistiti kopalnico, posesati, izprazniti koše za smeti in zamenjati brisače, če si gost tega želi," našteva. Kljub temu, da so nas polna usta besed o varovanju narave, je le pet odstotkov gostov takih, ki z isto brisačo zdržijo več kot en dan. Večina si zaželi vsak dan nove brisače.
Ališićeva je z leti izoblikovala občutek za to, kaj se dogaja za zaprtimi vrati. Tako je še posebej pozorna na sobo, v kateri dlje časa ne potrebujejo ničesar. V takih je običajno nekaj narobe oziroma je bila storjena škoda, gostje pa to želijo prikriti.
"Če škoda ni narejena nalašč, ni nobene težave. Prideš na recepcijo ali poveš sobarici, se opravičiš in prosiš za pomoč. Narobe je, če se pretvarjaš, da nič ne veš, in si tiho. Če gre za škodo, ki je bila storjena namenoma, gostu preprosto izstavimo račun za storjeno škodo."
Kaj se zgodi, če gost pogreši svojo lastnino? "Sobarica za to prav zagotovo ni kriva," je odločna Ramiza. "Nekateri gostje žal niti ne vedo, kje so kaj pustili, dogaja se tudi, da si kdo preprosto izmisli, da mu je nekdo ukradel denar. Ko želimo poklicati policijo in gostu povemo, da bo policija preverila tudi prstne odtise, pa se hitro spomnijo, kam so ga založili."
In obratno: če v sobi odkrijejo pozabljen predmet svojih gostov, ga fotografirajo s telefonom in sliko ter opis ter čas najdbe posredujejo na platformo Flexkeeping, ki hotelskim gospodinjstvom in vsej operativi v hotelih olajša medosebno komunikacijo delovnih nalog, in sporočijo na recepcijo. Informacija o tem se hrani leto dni.
Najtežji so dnevi, ko je večina gostov odhaja in prihajajo novi. "Takrat je dela več kot ogromno in vsi poprimejo za vse, tudi zaposleni v recepciji in trženju vskočijo in pomagajo pri čiščenju sob."
Največje zadoščenje
In kaj je pri njenem delu največje zadoščenje? "Da je delo nemoteno, da si pomagamo med seboj in ohranjamo dobro voljo. V takih primerih se potrdi, da smo res ena velika družina."
Preberite še:
16