SiolNET. Novice Slovenija
3,01

termometer

  • Messenger
  • Messenger

So sive plombe res tako zelo bolj škodljive od belih?

3,01

termometer

zobje
Foto: YouTube

Amalgamske zalivke so danes še vedno pogosto v uporabi, saj so cenejše, vzamejo manj časa ter so bolj trpežne od belih. V Sloveniji so tudi edine, za katere doplačilo z obveznim zdravstvenim zavarovanjem ni potrebno. Glavna sestavina amalgama je živo srebro, za katero je znano, da je zdravju nevarno. Ali tudi sive plombe ogrožajo naše zdravje?

Z evropsko odredbo, ki je začela veljati 1. julija letos, bodo morali zobozdravniki otrokom do 15. leta, nosečnicam in doječim materam narediti bele zalivke namesto amalgamskih. Stroške tega bo krila zdravstvena blagajna.

zobozdravnik Novice Bele zalivke od julija za nekatere brezplačne

Omenjena odredba tudi nalaga državam članicam, naj do 1. julija 2019 naredijo načrte za postopno popolno odpravo amalgamskih zalivk. Nekatere evropske države, med njimi Švedska, Norveška, Danska in Nemčija, so amalgamske zalivke prepovedale že pred slabimi desetimi leti. Za njihovo popolno odpravo v prihodnjih letih si prizadevajo tudi razne neprofitne organizacije v ZDA.

Za bele zalivke bodo morali preostali državljani vsaj še nekaj let doplačevati. Pri koncesionarjih doplačilo ni potrebno le, če je bela kompozitna zalivka narejena na sprednjih sekalcih in podočnikih. Cene teh pa so tako pri zasebnikih kot koncesionarjih različne.

Amalgam je zmes iz približno 50 odstotkov tekočega živega srebra in 50 odstotkov zlitine iz finega prahu, ki jo sestavljajo srebro, kositer in baker. Zmes pripravi zobozdravnik, ki jo nato oblikuje in vstavi v zob, kjer se hitro strdi. Amalgam je tudi najcenejši material za zobne zalivke, kar je pripomoglo k temu, da je postal tako priljubljen povsod po svetu.

Dokazov je malo

Čeprav nekateri svarijo pred nevarnostjo amalgamskih zalivk in pacientom priporočajo, naj svoje zalivke nujno zamenjajo z belimi, pa je tako v Evropi kot v ZDA le malo znanstvenih podatkov, ki bi potrjevali sume, da amalgamske zalivke vplivajo na pojav različnih nevarnih bolezni, kot sta rak in multipla skleroza.

Znanstveni komite Evropske komisije v svojem poročilu o uporabi dentalnega amalgama kot razlog za uporabo alternativnih materialov navaja zaskrbljenost zaradi uporabe živega srebra v zalivkah, vendar je dokazanih posledic malo.

V Evropi bodo otroci do 15. leta dobili bele namesto amalgamskih zalivk. V Evropi bodo otroci do 15. leta dobili bele namesto amalgamskih zalivk.

O točnih posledicah si niso enotni

Kot negativne učinke amalgamskih zalivk v ustni votlini v poročilu omenjajo alergijske reakcije ter izpuščaje na koži. Pogostost obojega je zelo nizka, pojavi se pri manj kot 0,3 odstotka vseh dentalnih materialov.

Sicer obstajajo tudi raziskave, v kateri so dentalni amalgam povezali z različnimi negativnimi učinki, zlasti z nevrotoksičnostjo pri razvoju ter nevrološkimi boleznimi in duševnimi motnjami. Vendar pa so dokazi o takšnih učinkih zobnega amalgama po mnenju Evropske komisije šibki.

Ameriška organizacija za prehrano in zdravila FDA navaja, da lahko amalgamske zalivke delujejo nevrotoksično na živčni sistem zarodka in otroka, mlajšega od šest let. Dodajajo pa, da je izredno malo kliničnih podatkov o tem, da bi imelo živo srebro v amalgamskih zalivkah dolgoročne posledice na zgoraj omenjene ter na nosečnice. Kot varne za uporabo jih navaja za odrasle in otroke nad šestim letom starosti.

zobje zobozdravnik Novice Zaradi belih zalivk se bodo čakalne vrste še povečale #video

Živo srebro, ki ga zaužijemo, je veliko bolj škodljivo

Živemu srebru smo izpostavljeni vsak dan. Nahaja se v prehrani, zraku, vodi, kozmetiki, nekaterih cepivih ter seveda v amalgamskih plombah. Iz teh se med žvečenjem sproščajo hlapi živega srebra (Hg), ki jih vdihavamo.

Koliko živega srebra vdihnemo, je odvisno od števila zalivk, ki jih imamo, znašal pa naj bi od 3,28 do 21 mikrogramov. Ta podatek velja za živo srebro, ki ga dnevno pridobimo tako iz zraka kot zaradi amalgamskih plomb.

S hrano v povprečju dnevno zaužijemo 4,3 mikrograma živega srebra, z zaužitjem 100 gramov rib pa 2,4. Ribe same ne izločajo živega srebra, to se v njih kopiči, zato ga ljudje z uživanjem rib v svoje telo vnesemo več kot z drugo hrano.

Najmanj živega srebra vsebujejo ribe, ki so pri dnu prehranjevalne verige, saj se te večinoma prehranjujejo s planktonom. Največ pa ga najdemo v ribah roparicah, kot so tuni, morski psi in skuše.

Največjo količino živega srebra najdemo v ribah roparicah. Največjo količino živega srebra najdemo v ribah roparicah. Foto: Reuters

Količina hlapov živega srebra, ki se sprosti z žvečenjem, naj ne bi resno ogrožala zdravja, saj ga z dihanjem takoj izločimo od 75 do 85 odstotkov, preostalo pa z blatom in urinom. Na drugi strani pa se oblika živega srebra, ki je v hrani, izredno dobro absorbira v tkiva. Zaradi tega kljub manjši količini predstavlja večjo nevarnost za naše zdravje kot tisto, ki ga vdihnemo, če imamo amalgamske plombe.

Nevarnost le pri vstavljanju in odstranjevanju zalivke

Doktor dentalne medicine Miha Marolt amalgamskih zalivk v svoji ordinaciji ne uporablja že 20 let. Razlog je tako estetski kot ta, da so težje za dopolnjevanje ob morebitni obrabi. O nevarnosti amalgamskih zalivk je povedal, da obstaja nevarnost le pri vstavljanju in njihovi odstranitvi zaradi vdihavanja hlapov živega srebra. Pri tem postopku je zato treba biti posebno pazljiv.

Tudi bele zalivke niso nedolžne

Enako meni tudi zobozdravnik ene izmed ljubljanskih zasebnih zobozdravstvenih ordinacij, ki ni želel biti imenovan. Ta pravi, da se problem lahko pojavi, če zobozdravnik svojega dela ne opravlja pravilno. Sam uporablja bele zalivke, vendar opozarja, da tudi pri teh ni vse nedolžno. Ker so bele zalivke manj trpežne, se sčasoma obrabijo ter lahko nastanejo špranje. Problem je, da vsakič, ko zobozdravnik menja belo zalivko, bolj zbrusi zob. Kot material pri belih zalivkah priporoča keramične inleje, ki so v nasprotju s kompozitno belo zalivko bolj estetski in trajnejši.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 27
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin