Slovenski vojaki ostajajo v Afganistanu

Misija urjenja afganistanskih vojakov Odločna podpora se bo začela z novim letom, Slovenija pa bo v njej sodelovala z desetimi pripadniki Slovenske vojske.

Namero o sodelovanju je vlada sprejela konec oktobra, dokončno pa naj bi se odločili še ta teden. Pred tem je vlada želela imeti mnenje poslancev.

Današnja seja odborov je sicer potekala za zaprtimi vrati, po koncu seje pa je predsednik odbora za obrambo Peter Vilfan (ZaAB) povedal, da so se člani odborov seznanili z namero vlade n jo tudi podprli – z desetimi glasovi v odboru za obrambo in 12 v odboru za zunanjo politiko.

Razprava je bila po njegovih besedah "dokaj mirna". Proti udeležbi je bil po Vilfanovih besedah le član Združene levice. "Preostali pa so se bolj ali manj strinjali, da ne bi bilo logično, če bi zapustili to misijo in ne bi več sodelovali dejansko v njenem zaključku," je pojasnil.

Misija ne bo bojna Misijo bosta s 1. januarjem prevzela kar dva slovenska pripadnika, ki sta trenutno že v Kabulu in bosta 31. decembra z drugimi zavezniki simbolno končala misijo Trajnostna svoboda, ki se je začela po padcu talibanskega režima konec leta 2001. Slovenija je v tej misiji sodelovala od leta 2004, skupno pa je v silah Isaf, ki so na vrhuncu štele okoli 140 tisoč mož, večinoma Američanov, sodelovalo več kot 50 držav.

Misija Odločna podpora ne bo bojna, vojaki bodo tako sodelovali le pri urjenju in usposabljanju afganistanskih vojakov.

Skupno bo štela okoli 12 tisoč mož; večino, 9800, bodo zagotovile ZDA. Njihovo delovanje naj bi bilo osredotočeno na območje Kabula, prisotni pa bodo tudi v štirih sektorjih – sever, zahod, jug in vzhod.