Torek, 9. 4. 2013, 21.04
8 let, 7 mesecev
Slovenski otroci ne zajtrkujejo in imajo previsoko telesno težo
Unicefov raziskovalni center Innocenti je predstavil poročilo o blaginji otrok v 29 gospodarsko najrazvitejših državah sveta, med katerimi je tudi Slovenija. Na vrhu lestvice se je znašla Nizozemska skupaj s štirimi državami s severa Evrope (Finsko, Islandijo, Norveško in Švedsko), medtem ko so se štiri države z juga Evrope (Grčija, Italija, Portugalska in Španija) znašle na spodnji polovici. Slovenija na 12. mestu, so sporočili iz Unicefa Slovenija.
Slovenija je sicer z 12. mestom najvišje uvrščena država iz srednje in vzhodne Evrope, tik za Belgijo, Dansko in Irsko. V tej mednarodni raziskavi so sicer upoštevani podatki o življenju otrok iz leta 2010 in zrcalijo odločitve vlad pred nastopom gospodarske krize. Tudi v preteklih raziskavah o življenju otrok se je Slovenija uvrščala precej visoko, kar je posledica dolgoročnih vlaganj v področje zaščite otrok. To je v obdobju varčevalnih ukrepov in nižanja socialnih pravic izjemno pomembno sporočilo odločevalcem, saj opažamo, da je gospodarska kriza v zadnjih treh letih občutno vplivala na poslabšanje položaja otrok tudi v Sloveniji, so v Unicefu Slovenija še zapisali v sporočilu za javnost. Materialna blaginja otrok: v okviru materialne blaginje otrok (merjene skozi relativno revščino, stopnjo prikrajšanosti, lestvico družinskega izobilja, vrzel revščine) se Slovenija uvršča na 8. mesto. Zdravje in zaščita: na področju zdravja in zaščite (merjeno skozi umrljivost novorojenčkov, nizko telesno težo ob rojstvu, stopnjo precepljenosti, stopnjo umrljivosti otrok med 1 in 19 let) se uvršamo na zelo visoko, 6. mesto. Slovenija ima takoj za Islandijo najnižjo stopnjo umrljivosti novorojenčkov (2,3 smrti na 1000 rojstev) med državami OECD. "Ta rezultat je posledica dobrih praks iz preteklosti, ki jih moramo v prihodnosti ohraniti in nadgraditi ter ne smejo biti podvržene varčevalnim ukrepom. Kot primer navajamo uvedbo hitrejšega odpusta mamic iz porodnišnic, kar vpliva na nižanje odstotka uspešno dojenih otrok, to pa lahko vodi v večjo dovzetnost za bolezni pozneje v življenju." Izobraževanje: Slovenija je po izobraževanju (merjeno skozi vključenost v predšolsko vzgojo, vključenost v nadaljnje izobraževanje, delež mladih iz skupine NEET (niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v starosti 15 do 19 let)) na 5. mestu. Kar 91 odstotkov mladih med 15. in 19. letom je vključenih v izobraževanje, medtem ko zgolj 2,5 odstotka mladih pripada t. i. skupini NEET, s čimer se Slovenija uvršča takoj za vodilno Norveško. Vedenje in tveganje: v dimenziji vedenja in tveganja (merjeno z 10 indikatorji, ki opredeljujejo tri področja: prehranjevanje in telesno vadbo, tvegano vedenje, izpostavljenost nasilju) se uvrščamo na 21. mesto. Skrb zbujajoče je, da imamo v Sloveniji najvišjo stopnjo otrok (18 odstotkov) s čezmerno telesno težo izmed držav srednje in vzhodne Evrope in izmed vseh držav v raziskavi najnižjo stopnjo otrok, ki zjutraj redno zajtrkujejo (43,6 odstotka). Štirideset odstotkov otrok uživa sadje vsak dan. Bolj spodbudni so podatki glede telesne vadbe, saj je 21 odstotkov slovenskih otrok telesno aktivnih vsaj eno uro na dan.
Tvegana vedenja otrok in mladih v Sloveniji vzbujajo skrb. Uvrščamo se na 21. mesto po številu otrok starih 11, 13 in 15 let, ki so bili doslej vsaj dvakrat pijani. Na 22. mestu pa smo po številu otrok omenjene starostne skupine, ki so v zadnjem letu uživali marihuano. Kar 42 odstotkov otrok je bilo v enem letu vsaj enkrat vpletenih v fizični pretep, 21 odstotkov pa jih je bilo žrtev medvrstniškega nasilja. Kljub temu je spodbudno, da imamo najnižji odstotek otrok v srednji in vzhodni Evropi, ki kadijo tobačne izdelke (7,7 odstotka) in nizko pojavnost mladoletniških nosečnosti (4,77 rojstva na 100 deklet).
Stanovanjske razmere in okolje: v dimenziji stanovanjskih razmer in okolja (merjeno s številom sob na osebo; odstotkom gospodinjstev z otroki, ki imajo vsaj eno bivanjsko težavo; številom umorov v vsej družbi; onesnaženostjo zraka) se uvrščamo na 20. mesto. Otroci v Sloveniji so med najbolj izpostavljenimi onesnaženosti zraka, saj se po tem kriteriju uvrščamo na 24. mesto. Po drugi strani pa imamo v Sloveniji nizko število umorov in se uvrščamo takoj za Avstrijo in Norveško.