Slovenska demokratska stranka o zaposlovanju

1. Koliko novih delovnih mest boste v prihodnjih štirih letih zagotovili državljanom v primeru vstopa v državni zbor in možnosti oblikovanja vlade? In koliko delovnih mest bo morda še ukinjenih? Števila novih delovnih mest ni mogoče napovedati. Dovolj zgovorna pa so dejstva v času prve vlade SDS od leta 2004-2008, kjer smo izvajali ukrepe, ki so skozi celoten mandat pripeljali do rekordno nizke stopnje brezposelnosti in so ustvarili več kot 30.000 novih delovnih mest. Evropska komisija je v poročilu z dne 5. maja 2014 ugotovila, da revidirani realni podatki o bruto domačem proizvodu kažejo, da je Slovenija izstopila iz recesije v začetku leta 2013, torej po 1 letnem mandatu druge vlade SDS. Izvajamo torej ukrepe, ki dokazano delujejo. 2. Katere segmente gospodarstva boste za pridobivanje novih delovnih mest prioritetno razvijali? Najpomembnejša naloga je ustvariti konkurenčno poslovno okolje, ki bo spodbujalo delovanje, razvoj in ustanavljanje novih podjetij. Država mora jasno povedati, katere segmente gospodarstva bo še posebej spodbujala, ker je to v njenem dolgoročnem razvojnem načrtu. Ne glede na to, pa bodo ob tem vedno obstajale tudi druge komplementarne dejavnosti. V naši stranki smo posebej naklonjeni ohranjanju in razvoju obrtnih dejavnosti. Vsak segment gospodarstva, v kateri bodo podjetja uspešno delovala, zaposlovala in plačevala davke za zagotovitev socialne države, je dragocen in enako pomemben kot ostali segmenti. 3. Kakšne pogoje boste ustvarili za ustvarjanje novih delovnih mest? Ustvarili bomo konkurenčno in spodbudno poslovno okolje, razdolžili in razbremenili bomo podjetnike v davčnem in administrativnem smislu, privatizirali bomo nestrateška državna podjetja, učinkovito bomo porabili evropska sredstva in zagotovili bomo podporo tujim investicijam. 4. Kako boste spodbujali podjetja pri zaposlovanju mladih iskalcev zaposlitve? V programu stranke smo posebno pozornost posvetili mladim, ki zaradi neskladja med njihovo izobrazbo in potrebami trga predstavljajo najbolj ranljivo skupino aktivnega prebivalstva. Ena izmed teh prioritet je tudi izvedba ukrepov, da bo mladim najkasneje v šestih mesecih po končanem šolanju omogočena možnost pridobivanja delovnih izkušenj. Hkrati pa bomo preuredili štipendijsko politiko tako, da bomo prednostno spodbujali nadarjene dijake in študente ter tiste, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela obstajajo večje potrebe. Naš konkreten ukrep je, da bodo vsi mladi, ki bodo uspešno zaključili šolanje, dobili pravico do štipendiranega pripravništva v višini 300 evrov na mesec. 5. S kakšnimi ukrepi boste spodbudili podjetniški naboj, da boste obrnili trend padanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva? Za zaustavitev trenda padanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je najbolj pomemben ukrep razbremenitve gospodarstva tako v davčnem kot administrativnem smislu. Nedavno uvedeni novi in višji davki ubijajo obstoječa podjetja in zavirajo gospodarsko pobudo. Podobno velja za birokratske postopke, ki so predpisani za poslovanje, širitev in nastanek podjetij, vključno s posegi v prostor. 6. Ali se boste zavzemali za fleksibilnejšo delovno-pravno zakonodajo? Zakaj? Menite, da bi jo lahko delodajalci izkoriščali? Nadaljevali bomo z reformo trga dela v smeri manjše administrativne in finančne obremenitve delodajalcev ob sočasnem zagotavljanju ustrezne varnosti v primeru izgube zaposlitve z uvedbo preglednega, stroškovno primerljivega in stimulativnega sistema različnih vrst zaposlitev. Rezultati ZDR, ki smo ga predlagali in sprejeli, so danes že vidni in je potrebno z ukrepi, ki bodo zagotavljali hitro zaposljivost tudi nadaljevati. Pri tem bomo ponovno spoštovali socialni dialog, ki bo preprečil rešitve, ki bi jih lahko delodajalci izkoriščali. 7. Za koliko bi zmanjšali obremenitve (davke) na plače? Dohodninsko bomo razbremenili vse, ki zaslužijo do 1000 evrov mesečno. Z dohodninsko razbremenitvijo bodo dobili na mesec 50 evrov več. Vir za to razbremenitev bo splošna racionalizacija delovanja države in večji priliv od DDV zaradi večje domače porabe. 8. Ste za socialno kapico (pri katerem znesku bi jo uvedli)? Zakaj? Podpiramo uvedbo t. i. socialne kapice, saj se bodo z njeno uvedbo zmanjšali stroški dela in izboljšala konkurenčnost podjetij. Predvsem bi se zmanjšali stroški visoko usposobljene delovne sile, ki zaradi visokih stroškov dela odhaja v tujino, kar je za Slovenijo ogromna škoda. V Avstriji npr. strojni inženir, ob enakem strošku za delodajalca, dobi zaradi nižje obremenitve dela višjo neto plačo kot v Sloveniji. Uvedli pa bi jo od tistega zneska bruto plače, od katere več plačanih prispevkov za socialno varnost ne prinese več socialnih pravic. Prepričani smo, da je taka višina pravična, kar pa se tiče solidarnosti, ki jo poudarjajo nasprotniki socialne kapice pa menimo, da se ta lahko zagotovi skozi davke (npr. dohodnino), s čimer se zagotovi, da bodo koristi od socialne kapice imeli predvsem inženirji in druga visoko usposobljena delovna sila, ki je ključna za gospodarski razvoj Slovenije, ne pa najvišje plačani vodstveni kader v bankah, podjetjih in javnem sektorju.