Slovenija bi lahko prva na svetu izkoreninila tega raka!

Zaradi pravočasnega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb se je zbolevnost za rakom materničnega vratu po uvedbi zelo uspešnega presejalnega programa Zora pred 20 leti danes že več kot prepolovila. Slovenija tako kot tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zasleduje izkoreninjenje prvega raka, ki bi ga sploh bilo mogoče izkoreniniti, raka materničnega vratu.

Celo tako dobri smo v odkrivanju in zdravljenju, da nas je WHO nedavno izpostavila kot primer dobre prakse in pohvalila dostopnost programa Zora, ki je sistemsko financiran. V tujini financiranje takšnih programov ni samoumevno in razlike v bremenu zaradi raka materničnega vratu med državami so že zdaj ogromne. 

Koliko nam manjka, da odpravimo raka materničnega vratu?

Popolno odpravo raka materničnega vratu bomo dosegli, ko bomo imeli le štiri primere na novo diagnosticiranih rakov na materničnem vratu na sto tisoč žensk. Po omenjenem merilu WHO namreč velja, da je rak materničnega vratu kot javnozdravstveni problem odpravljen.

To bi dosegli, če izpolnimo tri glavne cilje. In dva smo že! Prvi je, da moramo zagotoviti vsaj 70-odstotno udeležbo v kakovostnih populacijskih presejalnih programih, kot je program Zora. Pregledanost žensk v triletnem presejalnem programu je 72-odstotna, v petletnem pa kar 86-odstotna.

Letno v programu Zora sodeluje kar 155 tisoč žensk. Približno 95 odstotkov izvidov brisa materničnega vratu je negativnih, pet žensk od stotih pa zaradi patološkega izvida potrebuje nadaljnjo obravnavo. Letno v Sloveniji tako odkrijejo in zdravijo približno 1.500 žensk s predrakavimi spremembami na materničnem vratu in kar 92 odstotkov jih odkrijejo na presejalnem programu. Večina jih je stara med 30 in 39 let. S tem preprečimo večino raka materničnega vratu.

Novice V 20 letih delovanja programa Zora odkrili 2.664 primerov raka materničnega vratu

Drugi cilj, ki je tudi že izpolnjen, je, da moramo zdraviti več kot 90 odstotkov odkritih predrakavih in rakavih sprememb. "Zora omogoča odkrivanje nevarne bolezni pri ljudeh, ki se še počutijo zdrave, in potem z minimalno invazivnim zdravljenjem to bolezen odstranijo, preprečijo raka in ženska lahko naprej živi polno življenje. In seveda tudi zanosi," pravi vodja državnega programa Zora in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Urška Ivanuš.

Vodja državnega programa Zora in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Urška Ivanuš. Foto: Matic Prevc/STA

Boleči popandemski padec precepljenosti, Švedska paradira

Ostaja pa še tretji, boleče neuresničeni cilj: zagotoviti 90-odstotno precepljenost deklic do 15. leta s cepivom proti humanemu papiloma virusu (HPV). Ta virus je glavni vzrok za nastanek raka materničnega vratu.

V Sloveniji je sistematično cepljenje šestošolk brezplačno dostopno. A to nas očitno premalo motivira in cilj do merila 90-70-90, ki pomeni odpravo raka materničnega vratu, se nam zaradi tega precej izmika.

V šolskem letu 2021/22 je bila precepljenost najnižja v zgodovini od uvedbe cepljenja pred 14 leti, komaj 43,7-odstotna. Urška Ivanuš je v začetku šolskega leta med drugim izrazila željo, da bi jim po pandemskem padcu s skupnimi močmi ponovno uspel skok za vsaj deset odstotnih točk v precepljenosti proti HPV.

"Res prava preventiva pred rakom materničnega vratu je cepljenje, kjer mladega človeka zaščitimo, še preden pride v stik z virusom HPV, povzročiteljem raka materničnega vratu," je v intervjuju za revijo Novice Europa Donna nedavno dejal eden vodilnih slovenskih ginekologov in raziskovalcev s tega področja dr. Leon Meglič. Z devetvalentno kombinacijo cepiva je zaščita pred spremembami na materničnem vratu – in prenosom genitalnih bradavic – dejansko več kot 90-odstotna, je zatrdil.

Onkološki inštitut Ljubljana je ta teden ob 20-letnici državnega programa Zora objavil, da je v tem presejalnem programu do zdaj sodelovalo 740 tisoč žensk, pravočasno je bilo odkritih in zdravljenih 33.500 predrakavih sprememb materničnega vratu in odkritih 2.664 primerov raka materničnega vratu. Na fotografiji so generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjana Mlakar, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Irena Oblak, vodja programa Zora Urška Ivanuš in generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko. Foto: Matic Prevc/STA

Nedavno je Economist Impact poročal o uresničevanju globalnega načrta za odpravo raka materničnega vratu in posebej izpostavil Švedsko. Zadnja namreč velja za posebej uspešen primer: ima odlično razvite svetovno priznane zdravstvene registre, organizirane zdravstvene programe, odloča se na podlagi dokazov in strategij za izboljšanje precepljenosti tako moških kot žensk, povečuje pokritost presejanja in uživa visoko stopnjo politične angažiranosti. Kot poroča Economist Impact, bo Švedska zaradi teh prizadevanj najverjetneje prva država, ki bo do leta 2030 odpravila raka materničnega vratu.

Medicina je že v prihodnosti izboljšanega presejanja

Razvoj medicine pa medtem brzi dalje. V nekaj letih bomo s klasične ali tekočinske citologije presejanja prešli na presejanje HPV. To pomeni, da bomo le pri ženskah, ki bodo HPV-pozitivne, vzeli bris ali pa bodo šle na kolposkopijo (pregled materničnega vratu s posebno optično napravo). Zakaj je to pomembno?

"Jemanje tekočinskega ali klasičnega PAP-brisa, ki ga poznamo danes, se ustali na treh letih, HPV-presejanje pa bo verjetno mogoče na pet ali šest let. S tem bomo obdobje, ko mora ženska priti na preventivni pregled, podvojili. Tako bo morda presejanje še uspešnejše. Je pa res, da bo pozitivnih žensk v bistvu več kot danes, posledično pa tudi več dela na sekundarni ravni zdravstva, da bomo izmed njih določili tiste, ki se jim bo bolezen morda slabo obrnila. Hkrati pa upamo, da se bo počasi kmalu začel poznati tudi učinek cepljenja," je v intervjuju za revijo združenja Europa Donna dejal dr. Meglič.

Kaj ženskam za preventivo priporočajo strokovnjaki

V teh dneh smo tako od bolnic kot tudi od strokovnjakov in načrtovalcev zdravstvenih politik slišali enake nasvete: ženske naj se odzivamo na program Zora in hodimo na jemanje brisa na tri leta. Posebej tistim mladim ženskam, ki še niso začele spolnega življenja, svetujejo cepljenje proti HPV. To ženske lahko storijo tudi kasneje v življenju – cepljenje namreč zaščiti tudi tiste, ki so že prebolele katero od oblik bolezni, ki jo povzroča HPV.

In ne zatiskajmo si oči pred spolnostjo naših mladostnikov. Mladost spremlja nepredvidljivost, nepremišljenost, drznost, posebej v času brezmejne svobode spolov. Dr. Meglič takole nagovarja mlade: "Spolnost naj ne bo avantura, ampak nadaljevanje odnosa med dvema človekoma, višja stopnja njunega medsebojnega zaupanja, ne pa tekmovanje v številu spolnih partnerjev in predrznost v preizkušanju meja v spolnosti."