Ponedeljek, 4. 4. 2016, 10.28
6 let, 7 mesecev
Sklepanje aneksov bo lažje: pospešek javnim naročilom ali poligon za zlorabe?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,75
Z novim zakonom o javnem naročanju bo lahko naročnik, torej proračunski porabnik, lažje in hitreje sklepal anekse, s katerimi se bo lahko vrednost pogodbe dvignila za do 30 odstotkov. Bo to pohitrilo javna naročila za nujna ali dodatna dela ali bo predvsem poligon za podražitve?
Kršitve pri javnih naročilih so zimzelen problem, na katerega že leta opozarjajo nadzorne institucije, kot sta računsko sodišče in protikorupcijska komisija. Največ kršitev ugotovijo na področju zdravstva in gradbeništva.
"Po moji oceni je največja novost zakona dopustnost sprememb pogodbe brez predhodne izvedbe postopka oddaje javnega naročila," meni Milena Basta Trtnik.
V petek je začel veljati nov zakon o javnem naročanju. Kot smo poročali prejšnji teden, med strokovnjaki prevladuje mnenje, da je za dobro izvajanje zakona pomembna predvsem usposobljenost javnih naročnikov, torej piscev razpisov. Teh je v Sloveniji okrog tri tisoč.
Da je ključna faza pisanja razpisa, se strinja tudi Milena Basta Trtnik, direktorica podjetja Bonorum, ki se ukvarja s svetovanjem javnim naročnikom in ponudnikom pri javnih naročilih. "O javnih naročilih pogosto razmišljamo napačno, samo kot o procesu, ki ga mora naročnik izvesti, da bo nekaj nabavil. Dejansko pa prestavljajo javna naročila nabavno politiko države. Zato bi moral naročnik nakupe skrbno (v predrazpisni fazi) načrtovati in analizirati ter podati opis in zahteve, ki resnično ustrezajo lastnostim predmeta naročila. Žal pa naročniki ne ravnajo vedno tako," meni.
Nov zakon po njenih besedah izboljšuje možnosti za učinkovitejšo porabo davkoplačevalskega denarja, vprašanje pa je, ali bodo tisti, ki razpolagajo z njim, te možnosti znali izkoristiti, pravi.
Sedem novosti
Najpomembnejše spremembe, ki jih prinaša novi zakon, smo s pomočjo sogovornice strnili v nekaj točk:
1. Prosto sklepanje aneksov
"Po moji oceni je največja novost zakona dopustnost sprememb pogodbe brez predhodne izvedbe postopka oddaje javnega naročila," meni sogovornica.
Da pojasnimo: če je do zdaj veljalo, da je treba za praktično vsak aneks izvesti postopek s pogajanji brez objave, po novem ne bo več tako. Mogoče bo skleniti anekse za dodatna dela (ali dobave blaga) ali za nepredvidena, nujna dela vse do višine 30 odstotkov pogodbene vrednosti, medtem ko revizije ali opcije pogodb (na primer zaradi usklajevanja z inflacijo ali recimo potrebnih prilagoditev opreme zaradi tehničnih težav, ki se pojavijo med obratovanjem ali vzdrževanjem) vrednostno sploh niso omejene.
"Zakon dopušča, da se potrebe po na primer dodatnih, nujnih delih zlahka naročijo, kar je vsekakor dobrodošlo. Vendar pa naj pri tem velja tako kot za vsako dobro stvar: uživati jo je treba zmerno, še posebej če pri uživanju trošiš naš skupen denar," meni Basta Trtnikova.
Eden najbolj razvpitih primerov nepravilnosti pri javnem naročanju je Čista lopata, v katerem je bila na 14 mesecev zaporne kazni obsojena tudi nekdanja šefinja propadlega Vegrada Hilda Tovšak. Bo novi zakon omejil možnosti zlorab?
2. Kartelno dogovarjanje
Najbolj znan primer take prakse je Čista lopata, kjer so bile ključne osebe zdaj že propadlih največjih slovenskih gradbincev obsojene zaradi kartelnega dogovarjanja pri gradnji kontrolnega stolpa na brniškem letališču.
Z novo zakonodajo pomembno vlogo dobiva varuh konkurence. "Do zdaj je bila praksa, da četudi je Agencija za varstvo konkurence (AVK) izdala odločbo o ugotovitvi usklajenega ravnanja ponudnikov na trgu, ta ni bila upoštevana kot razlog za izključitev ponudnika, če ni bila pravnomočna. Po novem bo mogoče izključiti ponudnika, če bo AVK na podlagi prijave naročnika v 15 dneh sporočila, da bo uvedla postopek ugotavljanja kršitve o tem, ali je ponudnik z drugimi sklenil dogovor o kartelnem dogovoru. Da se bo ponudnika izključilo, bo torej zadoščalo le dejstvo uvedbe postopka pred AVK, ko je zgolj izkazana verjetnost kršitve, brez uvedbe izvedbe preiskovalnega postopka," razlaga Basta Trtnikova, ki meni, da je zgolj verjetnost kršitve premalo, da se vzpostavi domneva o kršitvi konkurenčnih pravil.
3. Inženiring podjetja in podizvajalci
Zakon nekoliko pripira vrata inženiring podjetjem, ki praviloma dela izvajajo (samo) prek podizvajalcev. Po novem bo namreč vedno, kadar bo predmet nakupa vseboval tudi namestitvena ali inštalacijska dela, mogoče zahtevati, da del ključnih nalog izvede ponudnik ali partner sam.
Blišč projekta Stožice – takole sta se leta 2009 ljubljanski župan Zoran Janković in šef graditelja Stožic Grepa Uroš Ogrin nastavljala fotografom – je leta 2011 zameglila stavka neplačanih podizvajalcev. Kakšne spremembe novi zakon prinaša zanje?
4. Plačevanje podizvajalcev
Novi zakon ne zahteva več, da naročnik samodejno obvezno neposredno plača podizvajalce. Naročnik bo lahko neposredno plačal podizvajalcu samo, če bo ta plačilo zahteval sam. "Ker so podizvajalci praviloma v podrejenem položaju, se utemeljeno sprašujem, ali bodo podizvajalci v praksi neposredno plačilo, četudi jim pripada, zahtevali," določbe komentira Basta Trtnikova.
5. Delovnopravna disciplina
V skladu z novo ureditvijo bodo ponudniki, ki kršijo delovnopravno zakonodajo (na primer, če delavcem ne plačujejo prispevkov), sankcionirani z izključitvijo iz postopka v katerikoli fazi. Naročnik bo lahko takšnega ponudnika, partnerja ali podizvajalca izločil že pred oddajo naročila ali pa med pogodbeno fazo.
Vsaka pogodba bo namreč morala vsebovati klavzulo, da pogodba preneha veljati, če je sodišče ali pristojni organ s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev delovnega, socialnega in okoljskega prava.
Obvezni razlog za izključitev ponudnika pa je tudi dejstvo, da je bila ponudniku v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb s pravnomočno odločbo pristojnega sodišča dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo.
6. Konec diktature najnižje cene?
Po novem poznamo samo eno merilo za oddajo ponudbe, in sicer merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. "Naj nas naziv merila ne zavede, ker lahko to merilo predstavlja tudi samo ceno, kar pomeni, da bodo imeli naročniki še vedno možnost, da kot merilo določijo samo najnižjo ceno," meni sogovornica.
Kot pravi, najnižja cena sama po sebi ni problem, če ima naročnik dobro definirane tehnične specifikacije in predmet ni takšne narave, da bi bilo smiselno upoštevati tudi druge elemente (na primer stroškovne: stroški vzdrževanja, kot so servisiranje, rezervni deli itd.). Opredelitev merila, ki poleg cene vsebuje tudi druge elemente, od naročnika res terja skrbnejšo pripravo in več dela v postopku oddaje naročila. Vendar pa se s takšnim merilom lažje doseže izbor prave kakovosti za pravo ceno.
Novi zakon daje možnost, da naročnik kot del merila določi tudi reference kadra (do zdaj reference po sodni praksi Sodišča EU in pravni praksi Državne revizijske komisije niso mogle biti merilo) ali pa, da upošteva preostale ključne elemente (na primer poprodajne storitve, postopek ali trajanje izvedbe posla). Vprašanje pa je, ali bodo naročniki znali oziroma želeli to uporabiti.
Najnižja cena po novem zakonu ne more biti edino merilo pri oddaji naročil za izdelavo računalniških programov, arhitekturnih in inženirskih storitev ter prevajalskih in svetovalnih storitev.
7. Dampinške cene
Novi zakon ugotovitev o neobičajno nizki ponudbi med drugim veže na cene na trgu, kar naročniku omogoča, da zahteva pojasnilo o ponujeni ceni glede na tržne cene.
Vendar pa se je treba zavedati, da je protokol preveritve neobičajno nizke ponudbe namenjen varstvu ponudnika, čigar ponudbo želi naročnik iz tega razloga izločiti, in ne varstvu drugih ponudnikov, ki so oddali dražjo (realno) ponudbo. To pomeni, da zakon sicer določa, kdaj mora naročnik preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka. Vendar pa če takšne ponudbe ne želi izločiti, skladno s pravno prakso zadošča, da to preveri tudi samo po telefonu. Če pa naročnik želi izločiti takšno ponudbo, ima bistveno več težav in dela.
Pravna praksa dopušča argument ponudnika, da dela z izgubo, ker si želi priti na trg, pridobiti reference, ima staro zalogo blaga, ki ga želi prodati, in podobno, kar pomeni, da naročniki dampinške ponudbe dejansko zelo težko izločijo.
