Se spomnite predmetov, ki smo jih uporabljali pred 25 leti?

Nekateri predmeti se niso tako zelo spremenili. Klasične ženske torbice so moderne tudi danes in retro stil oblačil je še vedno v modi. Je pa zato napredek tehnologije in razvoj drugih predmetov povzročil, da je naše današnje življenje v primerjavi z življenjem v času osamosvojitve Slovenije skorajda neprimerljivo.

Leta 1991 smo uporabljali mobilne telefone, ki so bili s pripadajočimi kovčki težki več kilogramov. Privoščili so si jih le redki, saj so morali zanje odšteti okoli današnjih 4.000 evrov. Danes si težko predstavljamo življenje brez prenosnega telefona, ki je marsikje popolnoma izrinil stacionarne. Pospravimo ga lahko v žep,  z internetno povezavo pa nam omogoča popolno obveščenost v vsakem trenutku.

Tehnološki razvoj nam je spremenil stil življenja

Nove tehnologije so spremenile tudi naša znanja in veščine, ki jih potrebujemo danes. Največji izzivi pa bodo zaradi njih tudi v prihodnosti v zasebnosti, varnosti, združljivosti, pripravljenosti in nadzoru, je v nedavnem intervjuju povedala Genevieve Bell, antropologinja iz Avstralije, ki je na enem od najvišjih vodilnih položajev ameriškega visokotehnološkega podjetja Intel.

Nekaterim spremembe niso všeč, računalniki in roboti ljudem odvzemajo delovna mesta, veliko se govori o poslabšanju medosebnih odnosov na račun pametnih telefonov, drugi napredek pozdravljajo.

Med temi je tudi Laurent Ellerbach, ki je v našem nedavnem intervjuju povedal, da mu je življenje danes veliko bolj všeč, kot mu je bilo v takratnih časih. Izpostavil je, da takrat nismo imeli nobene možnosti za učinkovito dogovarjanje, kot je to z vsemi napravami in orodji mogoče danes. Prav tako mu digitalne tehnologije omogočajo, da lahko vsak trenutek, če to želi, koristno uporabi – na primer med vožnjo z vlakom ali avtobusom. Tehnologija nam omogoča izbiro tudi pri tem, kdaj bomo počivali in kdaj ne, zaradi česar lažje uravnovesimo svoj čas.

Tehnologija omogoča večjo učinkovitost, a viša tudi zahteve

Bellova pojasnjuje, da res postajamo bolj učinkoviti, a se vzporedno z učinkovitostjo višajo tudi zahteve. Ves čas smo na voljo in povezani z internetom, a Bellova pravi, da moramo to razčistiti sami s seboj. Po njenem mnenju počasi izstopamo iz gospodarsko zahtevnega desetletja, kjer je imeti službo obenem pomenilo stalno dostopnost.

Današnje tablice imajo več računalniške moči, kot je je pred kakšnim desetletjem imel superračunalnik, ki je bil velik kot celotna soba. In okrog leta 2040 bodo tisočkrat močnejši kot danes, napovedujejo strokovnjaki.

Oglejte si fotografije drugih predmetov iz časa osamosvojitve

Parkirišča so bila videti popolnoma drugače kot danes in že takrat so bili zelo priljubljeni motorji. (Foto: Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Tudi leta 1991 so kljub veliko manjšemu številu avtomobilov že poznali zastoje. (Foto: Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Ceste so bile polne Renaultovih "katrc" oziroma avtomobilov z oznako renault 4. Aleš Bratož, takratni predsednik uprave Revoza, je ob 50. obletnici avtomobila dejal, da je bil avtomobil celo eden največjih uspehov v svetovni avtomobilski industriji. Izdelovali so jo 19 let in do leta 1992 so naredili več kot pol milijona avtomobilov. Zadnja je bila narejena prav v Novem mestu. (Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Nosilo se je veliko več modnih dodatkov, torbice pa so bile precej klasične, kakršne se nosijo tudi danes. (Foto: Jure Petrovčič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Visoke pete so bile zelo moderne že takrat, zato so dame tudi doma nosile copate z višjo peto. (Foto: Bogo Primožič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Barve oblazinjenega pohištva so bile umirjene. V tistih časih v trgovinah ne bi našli fotelja v živih barvah, danes pa je to nepogrešljivo. (Foto: Marko Kobe, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Kuhinjski tekstil se do današnjega dne ni zelo spremenil. Klasične kose podobnih vzorcev še danes najdemo v trgovinah. (Foto: Bogo Primožič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Priljubljene so bile škatle iz pločevine, ki so jih gospodinje uporabljale predvsem za piškote. Izdelovalo jih je slovensko podjetje Saturnus, ki je bilo največja tovarna embalaže v Jugoslaviji. (Foto: Bogo Primožič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Priljubljen je postal pribor iz nerjavečega jekla in z barvnimi plastičnimi ročaji. (Foto: Bogo Primožič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Skorajda ni bilo vrta, kjer ne bi uporabljali zložljivih kovinskih stolov in ležalnikov s pisanimi vzorci. Pogosto so bili vpeti tudi z vzmetmi in so jih uporabljali tudi za postelje v šotorih. Bili so precej lažji in tudi vzdržljivi. (Foto: Vili Zidar, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Dame so bile precej naličene, v modi so bile žive barve, predvsem rdeča za ustnice in nohte. (Foto: Bogo Primožič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Usnjeno oblazinjeno pohištvo je bilo statusni simbol. (Foto: Jure Petrovčič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Rogovo kolo pony je bilo velika prodajna uspešnica. Kot kaže, bo to kolo v začetku leta 2017 že prišlo do novih lastnikov v svoji popolnoma prenovljeni različici, izdelovalo ga bo podjetje, v katerem sta moči združila Gorenje in BTC. (Foto: Rudi Paškulin, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Sporočila smo si pošiljali po pošti. Pošta, telegraf, telefon je bila na Pošto Slovenije in Telekom Slovenije razdeljena leta 1995. (Foto: Miško Kranjec, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Gotovo ni uporabnika računalnika, ki se ne bi spomnil priljubljene igre tetris. Do leta 1985 je osebne računalnike poganjal Microsoftov operacijski sistem MS-DOS, od novembra 1985 pa je bilo že mogoče na računalnik z več manjših disket naložiti sistem Windows 1.0. (Foto: Arhiv Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Tudi kamere in fotoaparati so bili popolnoma drugačni. (Foto: Miško Kranjec, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Do danes so se izjemno spremenili tudi nosilci in predvajalniki glasbe. Takrat so bile še vedno priljubljene gramofonske plošče, predvajalnika pa si ni mogel privoščiti prav vsak. (Foto: Miško Kranjec, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Telefonske govorilnice so bile ves čas zasedene, danes pa redko vidimo, da bi jih kdo uporabljal in je aktivnih zelo malo. (Foto: Miško Kranjec, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Šolske potrebščine so bile drugačne in ni bilo tako velike izbire kot danes. (Foto: Dragan Arrigler, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Kljub temu, da so bili osebni računalniki že precej pogosti, so ljudje marsikje še vedno pisali na pisalne stroje. (Foto: Dragan Arrigler, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Igralni avtomati so se do danes zelo spremenili, nekatere igre na njih pa ostajajo večne. (Foto: Dragan Arrigler, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Za vmesno obdobje je Banka Slovenije 8. oktobra 1991 izdala in izročila v obtok vrednostne bone za 1, 2, 5, 10, 50, 100, 200, 500 in 1.000 tolarjev kot začasni denar, 27. maja 1992 pa je izročila v obtok še vrednostni bon za 5.000 tolarjev. (Foto: Arhiv Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Na vseh je bil upodobljen na eni strani Triglav, na drugi pa knežji kamen, kar je razburilo Avstrijce. Približno leto pozneje so bone, ki so bili z dinarji v razmerju 1:1, zamenjali slovenski tolarji - najprej bankovci z znanimi Slovenci iz naše zgodovine in pozneje še kovanci z živalskimi motivi. (Foto: Arhiv Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Pojasnilo k izboru fotografij
Ker so se pojavili komentarji, da v prispevku predstavljeni predmeti niso bili iz leta 1991, dodajamo odgovor Muzeja novejše zgodovine Slovenije (MNZS).

"Nekatere fotografije so seveda nastale tudi pred časom osamosvajanja (druga polovica 80. let). A smo vendarle mnenja, da so bili predmeti in prizori na objavljenih fotografijah, v prispevku novinarke Metke Prezelj, del vsakdana tudi še vrsto let po letu 1991." (Andreja Zupanec Bajželj, MNZS).

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.