Jože Dežman: Kaja Širok in hoja po ljudeh

Naj nižave, ki jih je v izživljanju nad zaposlenimi dosegala Širokova, ilustriram s primerom mag. Mateje Perovšek. Ta je 2. februarja 2017 prejela napisano obvestilo, da je vabljena na pogovor o izredni prekinitvi delovnega razmerja. Obvestilo je Perovškovi 7. februarja 2017 na dom prinesel detektiv (račun zanj je bil 136,5 evra).

Grožnja se je glasila: "Obveščamo Vas, da je bil zoper Vas začet postopek za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov po 2. alineji 1. odst. 11O. člena ZDR-1, ker ste naklepoma oz. iz hude malomarnosti kršili svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Dne 13. 1. 2017 ste zlorabili evidentiranje delovnega časa ter registrirno kartico, saj ste kartično registrirali odhod z dela ob 16.39, naknadno pa ste 31. 1. 2017 svoj prihod na delo 13. 1. 2017 evidentirali na tajništvu delodajalca ob 9. uri, pri čemer pa tega dne (13. 1. 2017) niste opravljali dela, temveč ste bili na odobrenem koriščenju letnega dopusta. Svojo prisotnost na delu ste tako lažno registrirali z namenom pridobitve premoženjske koristi, čeprav vas na delo ni bilo."

Perovškova je pojasnila, da je "trditev, da naj bi kartično registrirala odhod z dela ob 16.39, lažna. 13. 1. 2017 me na delo ni bilo, saj sem po elektronski pošti prosila direktorico MNZS za odobritev dopusta (ta je to tudi storila), kajti zaradi vremenskih razmer si nisem upala oditi od doma. Hiša, v kateri živimo, namreč stoji na hribu (490 metrov nadmorske višine), do nje pa v zadnjem delu (200 metrov) vodi cesta z 18-, ponekod pa tudi 20-stopinjskim nagibom. Že zjutraj omenjenega dne je padal leden dež, zaradi česar je bilo cestišče drsno, obenem pa je bila za ta dan napovedana večja količina snežnih padavin. Odhod od doma z osebnim avtomobilom bi zato predstavljal tvegano dejanje, peš pa se od doma nisem mogla napotiti, ker je javno prevozno sredstvo (avtobus) dosegljivo šele v dobrih sedem kilometrov oddaljenem Šempetru v Savinjski dolini. Odločitev, da po odobritvi direktorice MNZS ostanem doma, se je izkazala za povsem utemeljeno, saj je pozneje začelo močno snežiti in po 14. uri je bil Andraž nad Polzelo prekrit s 25 centimetrov debelo snežno odejo. Vsako zadrževanje v Ljubljani v takih razmerah bi torej bilo – tudi glede na prejšnje vremenske izkušnje – preveč tvegano, saj je treba upoštevati, da je moj dom od delovnega mesta oddaljen 65 kilometrov, zadnjih sedem kilometrov pa predstavlja vožnjo po slabše vzdrževani lokalni cesti z omenjenim 200-metrskim klancem. S tem pojasnjujem, zakaj me 13. 1. 2017 v Ljubljani ni bilo, najmanj pa ob 16.39. To bi lahko preverili tudi s posnetki nadzornih kamer, predvsem pa se lahko vpraša mojega kolego Iva Vraničarja, s katerim delava v istem prostoru, ali sem bila 13. 1. 2017 v službi ali ne. Prav tako lahko pridobim izjave sosedov, da sem bila 13. 1. 2017 v Andražu nad Polzelo, saj smo do poznega popoldneva skupaj odstranjevali sneg izpred naših hiš. (Dodajam, da je občinska plužna služba splužila cesto do naših hiš šele okoli 19. ure.). Zakaj in na kakšen način je kartični registrator MNZS ob 16.39 zabeležil moj domnevni odhod z dela, ne vem, očitno svoje funkcije ne opravlja ustrezno. Zaposleni v MNZS smo to že večkrat ugotavljali, njegova direktorica pa mora po tako hudi napaki naprave zagotoviti njeno zanesljivo delovanje."

"Kar zadeva naknadno evidentiranje prihoda na delo na tajništvu delodajalca 31. 1. 2017 (evidentiranje je zadevalo dan 13. 1. 2017, navedena ura prihoda ob 9.00), pojasnjujem naslednje: od 24. 1. 2017 sem v bolniškem staležu (najprej zaradi gripe, zdaj prebolevam angino) in v tem času me je kontaktirala tajnica direktorice MNZS Maja Miljakovič. Sporočila mi je, da za dan 13. 1. 2017 ni zabeležena ura mojega prihoda na delo, ter me prosila, naj ji jo navedem. Ker na delo prihajam ob 9. uri, sem brez premisleka navedla to uro, ne da bi se spomnila, da me 13. 1. 2017 v MNZS sploh ni bilo. Bila sem bolna, imela sem vročino in to je vplivalo na jasnost mojih misli. Zaradi nekorektnega delovanja kartičnega registratorja MNZS in moje pomote, ki zadeva navedbo časa mojega prihoda v MNZS na dan, ko me v njem ni bilo, je direktorica MNZS, ne da bi me o vsem predhodno vprašala za kakršnokoli pojasnilo, v času, ko sem na bolniškem staležu, proti meni sprožila postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Njeno ravnanje je nekorektno in nekolegialno ter poudarjeno žaljivo. Poleg neutemeljenega očitka lažnega registriranja prisotnosti na delu si je dovolila podtikati mi namen pridobitve premoženjske koristi, 'najmanj povračila stroškov prevoza na delo in z dela, povračilo stroškov prehrane med delom ter plačilo za dodaten dan dopusta oz. lažno izpolnjevanje delovnih obveznosti'. Tako nizkotno vrednotenje moje osebnosti in zlonameren poskus omajati mojo osebno integriteto lahko razumem samo kot izraz sovražnega odnosa direktorice MNZS do svoje uslužbenke. To sem z njene strani že večkrat doživela, a sem se prijave mobinga na sindikat vzdržala. Očitno s tem nisem dosegla ničesar, saj je direktorica v danem primeru pokazala, da sovražen odnos do mene stopnjuje do te mere, ko mi je z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi brezobzirno in na krivičen način pripravljena spodnesti delovno mesto oziroma eksistenčno osnovo za življenje."

Perovškova je dokazala, da ima prav. In potem dala odpoved, saj ni želela doživljati novih in novih pritiskov in poniževanj, zlorab direktorskega položaja.

Naj dodam, da je Perovškova mati otroka s posebnimi potrebami. Tudi v primeru druge delavke, prav tako matere otroka z velikimi težavami, se Širokova ni obnašala nič manj brutalno kot v tem primeru. Njeno izživljanje so v nekaj primerih ustavile šele tožbe oz. grožnje s tožbami.