Torek, 20. 9. 2022, 17.33
1 leto, 7 mesecev
Razstava V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki
Pahor brez omahovanja posodil zastavo, Nesterović šampionski prstan lige NBA #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,96
Andreja Zupanec Bajželj in Domen Kaučič sta avtorja razstave z naslovom V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki, ki obiskovalca popelje skozi športno zgodovino samostojne Slovenije.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v ljubljanskem parku Tivoli so odprli razstavo z naslovom V čevljih zmagovalcev, ki obiskovalca popelje skozi novejšo zgodovino slovenskega športa. Med drugim so na ogled šampionski prstan Radoslava Nesterovića iz lige NBA, zmagovalni pas boksarja Dejana Zavca, plezalni čevlji Janje Garnbret, v katerih je preplezala trboveljski dimnik, skakalne smuči Petra Prevca, rumena majica, v kateri je Tadej Pogačar na Elizejskih poljanah prejel pokal za zmago na Dirki po Franciji, in še bi lahko naštevali. Razstava bo na ogled vse do 1. aprila 2023.
Ravno ta besedna zveza "in še bi lahko naštevali", ki smo jo omenili v uvodu, je bila tudi največji izziv, pred katerim sta se znašla višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in Domen Kaučič, avtorja razstave z naslovom V čevljih zmagovalcev: Slovenke in Slovenci ter njihovi športni dosežki, ki bo vse od 20. septembra do 1. aprila 2023 na ogled v Muzeju novejše zgodovine.
Glede na to, da je šport ena od najpomembnejših in najbolj cenjenih vej slovenstva, je nabor športnikov, njihovih uspehov in predmetov, s katerimi so te uspehe zaznamovali, ogromen in težko se je bilo odločiti, kje narediti rez.
Šampionski prstan Raše Nesterovića iz lige NBA
Zmagovalni pas boksarja Dejana Zavca
Pri snovanju razstave, ki v središče postavlja posameznike, uspešne slovenske športnike, dobitnike evropskih, svetovnih in olimpijskih odličij, sodeluje devet slovenskih muzejev, ki so prispevali dragocenosti, levji delež pa sta opravila avtorja razstave, ki sta se osebno izjemno zavzela za zbiranje predmetov, ki so najbolj zaznamovali slovenski šport.
V preddverju Muzeja novejše zgodovine Slovenije je razstavljena tudi obutev nekaterih slovenskih športnikov. Na ogled so med drugim plezalni čevlji Janje Garnbret, Natalije Gros in Martine Čufar, športne copate košarkarja Primoža Brezca in rokometaša Vida Kavtičnika, smučarski čevlji Ilke Štuhec, copat Dejana Zavca, škorenj Tima Gajserja ...
Uganete, čigava je ta gromozanska copata? Namig? Lastnik je nekdanji košarkar.
Brez zavrnitev
In presenetljivo, pri tem nista imela niti najmanjših težav.
"Vsi, ki smo jih nagovorili, so bili ideji zelo naklonjeni. Očitno so prepoznali, da je projekt dober, saj naju pri iskanju predmetov prav nihče ni zavrnil. Velik je bil tudi odziv športnih zvez, tako košarkarske, hokejske kot odbojkarske. Ves čas prvenstev so bili odzivni.
Na EuroBasketu so lovili Luko Dončića za avtogram, na KZS so zagotovili, da nam bodo, če bodo košarkarji osvojili nov pokal, posodili tega.
Ko smo predsednika Boruta Pahorja prosili, da nam posodi svojo znamenito navijaško zastavo, je privolil brez oklevanja. Ugotovila sem, da so ljudje, ki jih spremljamo na televiziji, povsem običajni ljudje. S športniki smo se dogovorili, da jim bomo predmete vrnili, so se pa sami odločili, kaj nam bodo posodili ali darovali, če se bodo za to potezo odločili," je pojasnila Zupanec Bajžljeva.
Lopar Mateje Pintar Pustovrh, namiznoteniške igralke med parašportniki
Monoplavuti Alenke Artnik
Teniški lopar Tamare Zidanšek
In kaj je bilo pri zbiranju predmetov najtežje? "Najtežje? Nič. Nobenih težav nismo imeli. Peter Prevc nas je povabil domov, Lora Klinc Roglič, žena Primoža Rogliča, nas je 14 dni pred poroko povabila, naj se oglasim po rdečo majico zmagovalca Dirke po Španiji, Janja Garnbret si je za nas vzela čas dan pred tekmo v Kopru. Nobenih težav nismo imeli, športniki so nas res lepo sprejeli in vzeli za svoje," je povedala kustosinja.
Kimono Urške Žolnir
Zanimanje za šport je med Slovenci izjemno
Zamisel o razstavi slovenskega športa se je rodila lani, ob postavitvi razstave ob 30-letnici Republike Slovenije, kjer so opozorili na največje slovenske dosežke v gospodarstvu, turizmu, kulturi in športu.
"Ugotovili smo, da ljudi tematika športa res zelo zanima. Zelo jih je na primer navdušilo, kako velike so skakalne smuči Petra Prevca, kako težko je kladivo Primoža Kozmusa in podobno. Takrat smo si rekli: zanimanje očitno je, zakaj ne bi naredili razstave, ki bi bila posvečena zgolj športu.
Kolo, s katerim je Andrej Hauptman leta 2001 v Lizboni osvojil bron na cestni dirki za svetovno prvenstvo.
Prvotna ideja je bila, da bi bila razstava na več lokacijah, v več muzejih, a na koncu smo se odločili, da razstavo pripravimo pri nas, preostali muzeji pa se nam pridružijo s posojo predmetov, ki jih hranijo v svojih zbirkah. Žal v okviru razstave nismo mogli zaobjeti vseh športnikov, ampak gre bolj za navdušen subjektiven poskus, saj naš muzej sicer ni namenjen raziskovanju športa," je pojasnila avtorica razstave.
Oprema Filipa Flisarja in rumena majica Tadeja Pogačarja
Muzeji in ustanove, ki sodelujejo pri razstavi V čevljih zmagovalcev, so:
- Slovenski planinski muzej v Mojstrani,
- Tržiški muzej, Slovenski smučarski muzej
- Muzej športa,
- Dolenjski muzej,
- Koroški pokrajinski muzej,
- Narodni muzej Slovenije z delom,
- Mestni muzej Krško, Kulturni dom Krško, enota grad Rajhenbug,
- Tehniški muzej Slovenije, kjer je še vedno na ogled razstava z naslovom Šport in tehnika, ki se posveča slovenskim proizvajalcem športnih rekvizitov,
- Olimpijski komite Slovenije,
- Fakulteta za šport: Murnikova soba.
Videoprojekcija: Artnikova med potopom, Garnbretova med plezanjem
Skozi preddverje vodi prava športna zgodovina
Razstava je razdeljena na dva dela. Ob vstopu v preddverje muzeja obiskovalca nagovarjajo športniki, ki so svoje največje uspehe dosegli v času nekdanje Jugoslavije in tlakovali pot uspehom športnikov, ki so največje uspehe dosegli po osamosvojitvi naše države.
Na ogled so na primer cepin z Makaluja, dres nogometne legende Braneta Oblaka, košarkarska žoga z EuroBasketa 2013, pulover alpinista Aleša Kunaverja, ki ga je leta 1972 nosil na Makaluju ...
Slovenski šport v štirih sobah
Slovenski športniki, ki so največje uspehe dosegli v času samostojne Slovenije, in predmeti, povezani z njimi, so razdeljeni v štiri sobe.
Prva soba je namenjena strminam, takim in drugačnim. V njej so predstavljeni alpski smučarji, deskarji, smučarski skakalci, tekači, potem so tu plezalci, alpinisti, motokrosisti in kolesarji.
Pokal za zmago na EurobBasketu leta 2017
Dres Marka Milića iz ekipe Phoenix Suns
V naslednji sobi se sprehodimo skozi zgodovino slovenskega ekipnega športa in navijaštva – tu je tudi del, namenjen promoviranju svetovnega nordijskega prvenstva v Planici leta 2023.
Sledijo prostori, namenjeni vodnim športom, plavanju, potapljanju, veslanju, kajak-kanuju in jadranju, nazadnje pa še soba z neolimpijskimi in borilnimi športi.
Plesna obleke Katarine Venturini ...
... in njeni plesni čevlji ter čevlji soplesalca Andreja Škufce.
Magnet za otroke: možnost osebne izkušnje
Razstava je namenjena predvsem družinam z otroki, ki sta se jim snovalca razstave poskušala približati z možnostjo osebne izkušnje z določenimi predmeti.
Tako se bodo otroci lahko oblekli v kimono ali smučarsko skakalno opremo, lahko bodo preizkusili monoplavut potapljačice Alenke Artnik, lahko bodo poskusili plezati po delu smeri, po kateri sta leta 2020 Janja Garnbret in Domen Škofic preplezala trboveljski dimnik. Lahko bodo telovadili na mini bradlji, se fotografirali na zmagovalnem odru, postavili ob bok najvišjemu (zdaj že nekdanjemu) slovenskemu košarkarju Primožu Brezcu (215 cm), primerjali, kako daleč skočijo v daljino v primerjavi s Petrom Prevcem, in podobno.
Otroke bodo skozi razstavo vodile ilustracije Mateja de Checca.
Ob razstavi je izšel tudi katalog, ki se po zgledu razstave posveča športnikom in športnicam, aktivnim po letu 1991. Skupno je predstavljenih kar 153 posameznikov, ki so razporejeni po športnih sklopih.
