Se (spet) prikriva posilstvo, tokrat makedonskega delavca 16-letnice v Izoli?

Vsebina pisma, ki ga je na Facebooku objavil Zmago Jelinčič Plemeniti, se glasi:

Policija odgovorov ne želi posredovati

Na Policijsko upravo Koper smo zaradi te objave naslovili vprašanja, in sicer:  

• Ali drži, da je v četrtek, 10. junija 2021, delavec iz Makedonije napadel in skušal posiliti 16-letno domačinko?
• Ali drži, da ste osumljenca prejeli in ga po končani obravnavi izpustili?
• Ali proti osumljencu potekajo kakšni postopki?
• Ali je bil osumljeni že obravnavan zaradi kakšnihkoli kaznivih dejanj?

"Zaradi občutljivosti navedenega kaznivega dejanja, zaščite žrtve in varovanja osebnih podatkov vam na vaša vprašanja konkretnih odgovorov ne moremo posredovati," se glasi odgovor, ki smo ga prejeli, čeprav o osebnih podatkih nismo spraševali. So pa pojasnili:

"Policija, tožilstvo in sodišča so tisti, ki bi morali ščititi državljane," je prepričan Zmago Jelinčič Plemeniti. Foto: STA , Jelinčič: Ljudje se iz strahu ne upajo razkriti

"Takšna in podobna pisma dobivamo kar pogosto na sedež stranke, kaj pa tožilstvo in sodišče," je povedal Jelinčič, ko smo preverjali ozadje. Pojasnil je, da gre za zelo občutljivo temo, pisma pa so anonimna, "saj se ljudje iz strahu ne upajo razkriti. Strah jih je, da bodo morali pričati na sodišču in bo njihova identiteta razkrita. Bojijo se, da se jim bo to maščevalo."

Na vprašanje, ali je v konkretnem primeru ukrepal oziroma kaj je storil, ni odgovoril, ampak nas je napotil na policijo, tožilstvo in pristojna sodišča. "Oni so v državi zato, da ščitijo državljane, odkrivajo kriminalna dejanja, jih obsojajo in kaznujejo," je še dodal. Naloga poslancev je, da opozarjajo in zahtevajo reagiranje, "če pa policija, tožilstvo in sodstvo tega ne storijo, potem morate njih povprašati, zakaj ne opravljajo svojega dela. Na žalost se za takšne dogodke ne izve, a tudi mediji jih ne objavljajo."  

Primer Safini: podatkov ni bilo mogoče pridobiti

Mediji o posilstvih in poskusih posilstev zelo redko poročamo, ker nam policija tovrstne dogodke prikriva. Da je do podatkov in dejstev težko priti zaradi sistematičnega prikrivanja javnosti, je pokazal primer Maročana Alija Safina, ki je bil v Sloveniji že štirikrat obsojen, preden je oktobra 2019 skoraj takoj po prihodu iz zapora v Ljubljani posilil dve študentki. Podatke o tem je policija, ker tako ravna v vseh primerih posilstev, javnosti prikrila in ni obveščala javnosti. Vse se je razvedelo, ker so posilstvi razkrili novinarji Dnevnika, ki niso poročali, kdo je osumljenec.

Prvo dekle je "neznanec" posilil v noči na 21. oktober, dekle je posilstvo prijavilo, vendar so Safinija prijeli šele deset dni kasneje, ko je poskušal posiliti še drugo dekle.

Safinija so pozneje obsodili na 15 let zaporne kazni in izgon iz države za pet let po prestani kazni.

Po objavi v Dnevniku o posilstvu dveh študentk so na okrožnem sodišču v Ljubljani, ki ga vodi Marjan Pogačnik, zavrnili pojasnila, kdo je osumljeni in ali je bil morebiti že večkrat obsojen. Vse to z razlago, da javnost nima pravice izvedeti niti tega, ali so mu sploh sodili, ker je to zasebna stvar obsojenih in sodišča.

Da je zavrnitev informiranja javnosti pravilna, ker na sodišču z moderno tehnologijo ne morejo ugotoviti, kdo je osumljen dveh posilstev in ali so mu morda že sodili, je takrat v prid prikrivanja podatkov po pritožbi presodila celo informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Premislili pa so si na sodišču, ko so zaradi prikrivanja ogorčeni sodniki tega sodišča sami neuradno razkrili, da je posilstev osumljen Ali Safini in da mu je v preteklosti sodila sodnica Mojca Kocijančič.

A pri prikrivanju, kje vse in za kaj so Safiniju že sodili, se še kar nadaljevali. Več o nenavadnih prikrivanjih si lahko preberete tukaj. 

Novice Pretresljiva zgodba ljubljanske prostitutke: razkrite tudi lokacije, kjer je ponujala spolne storitve