Torek, 29. 8. 2023, 12.38
1 leto, 3 mesece
Sodišče Kovačiču in Raščanu prisodilo zaporno kazen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,69
Matjaž Kovačič na razglasitvi sodbe na mariborskem okrožnem sodišču.
Mariborsko okrožno sodišče je nekdanjega prvega moža Nove KBM Matjaža Kovačiča zaradi zlorabe položaja v zvezi s spornimi terminskimi posli z delnicami elektropodjetij obsodilo na leto in pol zaporne kazni, nekdanjega lastnika Dela Revij Raščana pa na leto in štiri mesece zapora.
Sodišče tako ni v celoti sledilo predlogu tožilstva. Specializirana državna tožilka Mojca Petan Žura, ki je sicer tik pred sklenitvijo sojenja še nekoliko modificirala obtožnico, je zaradi zlorabe položaja za Matjaža Kovačiča namreč predlagala dve leti zapora, za Mateja Raščana, ki je imel po njenem mnenju zgolj vlogo pomočnika, pa leto in deset mesecev zapora. Obramba je predlagala oprostilno sodbo.
Obtožnica je obtoženima očitala, da je šlo pri odkupu za okoli 1,7 milijona evrov delnic Elektra Ljubljana, Elektra Primorska in Elektra Celje v lasti družbe Kandela s strani Nove KBM in potem njihovi takojšnji terminski prodaji podjetjema Vinag in M&M Consulting, ki naj za izpolnitev zavez sploh ne bi imela dovolj denarja, dejansko za kreditiranje Raščanove družbe in s tem za financiranje nakupa časopisne hiše Večer.
Matej Raščan
Nadaljevanje sojenja v zadevi Monera
Še pred današnjim izrekom sodbe Kovačiču in Raščanu se je na mariborskem sodišču nadaljevalo sojenje v zvezi s kreditiranjem Raščanovega podjetja Monera, kjer je soobtožena tudi nekdanja članica uprave Nove KBM Manja Skernišak.
Na naroku se je v odsotnosti Raščana nadaljevalo zaslišanje prič, a sta prišli le dve, medtem ko preostalih vabila niso dosegla, niti nekdanjega prvega moža propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena Simona Zdolška, nedavno še nepravnomočno obsojenega na pogojno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja.
Čeprav je tožilec Iztok Krumpak predlagal, da ga ne bi znova vabili, pač pa prebrali njegovo izpoved v preiskavi, se obramba s tem ni strinjala in je vztrajala pri neposrednem zaslišanju, ki naj bi bilo 12. septembra. Že teden dni prej na sodišču pričakujejo štiri priče, med drugim nekdanja prva nadzornika nekoč druge največje državne banke Daniela Blejca in Franca Škufco.
Oba zaslišana s slabim spominom
Danes so tako zaslišali le Janka Groska, ki je bil leta 2008 direktor sektorja za spremljanje finančnih trgov, in njegovega podrejenega Boštjana Muhiča, ki je bil vodja oddelka za spremljanje in kontrolo poslov. Oba sta se precej slabo spominjala konkretnega posla, ki je del obtožnice, saj da so njihovi uslužbenci skrbeli zgolj za tehnično izvedbo, z vsebino poslov pa niso imeli nič.
Sta pa na stalno spraševanje Kovačičevega zagovornika vseh prič, ki prihajajo na sodišče kot nekdanji sodelavci z banke, zatrdila, da Matjaž Kovačič ali Manja Skernišak, niti kdorkoli drug od nadrejenih, nista nikoli želela vplivati na njune odločitve ali na to, da bi kakšnega od komitentov obravnavali drugače kot druge.
Zlorabo položaja pri dveh poslih banke z Raščanovim podjetjem
Specializirano državno tožilstvo nekdanjima vodilnima v Novi KBM očita zlorabo položaja pri dveh poslih banke z Raščanovim podjetjem Monera, da bi ta pridobil veliko premoženjsko korist.
Prvi se nanaša na odobritev domnevno neustrezno zavarovanega bančnega posojila Moneri leta 2008 v višini 7,5 milijona evrov za financiranje nakupa dela delnic družbe Dela Revije, drugi pa na sklenitev kupoprodajne pogodbe za terminski nakup delnic srbske družbe Proinvestments v višini nekaj več kot pet milijonov evrov, s čimer naj bi Raščan finančno pokril še drugi del delnic Dela Revij.
Po prepričanju tožilca Iztoka Krumpaka Monera v času odobritve bančnega posojila ni bila plačilno sposobna, ob sklenitvi pogodbe za delnice Proinvestments pa Raščan sploh ni bil njihov lastnik. Prepričan je, da kredit ne bi smel biti odobren in da tudi ni bil nikoli vrnjen.
Krivdo zavračajo
Vsi trije obtoženi krivdo zavračajo, očitke tožilstva pa so označili za nesmiselne in neutemeljene. Kovačič je v zagovoru ob začetku sojenja decembra lani zatrdil, da je bil kredit deset mesecev po domnevno sporni odobritvi poplačan in je banki s plačilom obresti prinesel korist v višini 528 tisoč evrov. Podobno naj bi veljalo za pogodbo za delnice Proinvestments, s katero je Nova KBM po besedah Kovačiča zaslužila okoli 170 tisoč evrov.
Skernišakova je bila članica odbora, ki je odobril kredit Moneri, a je bil njen glas enakovreden glasovom preostalih članov, prav tako se o njem z Raščanom ni individualno pogovarjala, je povedala v zagovoru. Po njenih besedah so se zavedali, da je Monera stranka z nižjo bonitetno oceno, zato so zahtevali temu ustrezna zavarovanja. Ko so ta dobili, ni videla razloga za zavrnitev prošnje za posojilo.
