Ponedeljek, 20. 6. 2016, 13.08
7 let, 1 mesec
Še nikoli do zdaj na svetu ni bilo toliko beguncev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
3
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja, da po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Število beguncev, notranje razseljenih in prosilcev za azil se je lani povzpelo na 65,3 milijona ljudi.
V primerjavi z letom 2014 gre za "drastično povečanje", opozarja UNHCR. Leta 2014 so namreč po svetu zabeležili 59,9 milijona beguncev, notranje razseljenih in prosilcev za azil. Med vzroke za drastično povečanje števila ljudi, ki so po svetu na begu, UNHCR uvršča dolgoletne konflikte, kot je na primer v Afganistanu, ter na novo razplamtele konflikte, kot sta Sirija in Jemen.
Leta 2015 je veliko beguncev prišlo iz treh držav: iz Sirije 4,9 milijona, iz Afganistana 2,7 milijona in iz Somalije 1,1 milijona. Prav vojna v Siriji je še vedno glavni vzrok za beg in preganjanje ljudi. Kolumbija je država z največjim številom notranje razseljenih oseb, in sicer 6,9 milijona, sledita Sirija in Irak s 6,6 oziroma 4,4 milijona. Največ na novo razseljenih ljudi (2,5 milijona) je v Jemnu.
Slovenijo je lani prešlo več migracijskih valov. Kot so ob svetovnem dnevu beguncev zapisali na notranjem ministrstvu, je Slovenija v letu 2014 sprejela 385 prošenj za mednarodno zaščito, leta 2015 277 prošenj, v prvi polovici leta 2016 pa 576 prošenj za mednarodno zaščito. V Sloveniji ima trenutno status prosilca 330 oseb.
"Kar 86 odstotkov begunk in beguncev je v državah v razvoju. Bogatejše države, med njimi tudi Slovenija, pa ne prevzemajo svojega deleža odgovornosti za njihovo zaščito," pravijo v nevladnih organizacijah.
"V zadnjem letu smo bili priča izjemnemu pogumu begunk in beguncev in videli številne dobre ljudi, ki so odprli svoja srca in jim izrekli dobrodošlico. Po drugi strani pa smo doživeli tudi osupljivo pomanjkanje politične volje za močan skupen odziv, prelaganje odgovornosti, dehumanizacijo beguncev, zanikanje njihovega dostojanstva, podpihovanje sovražnega govora ter številne kršitve človekovih pravic beguncev, ki so še poglabljale njihovo trpljenje," opozarjajo nevladne organizacije.
"Priča smo sramotnemu neravnovesju skrbi za begunce. Kar 86 odstotkov begunk in beguncev je v državah v razvoju. Bogatejše države (med njimi tudi Slovenija) pa ne prevzemajo svojega deleža odgovornosti za njihovo zaščito, zaostrujejo svojo zakonodajo, omejujejo dostop do azilnega postopka in že dolga leta ne pomagajo dovolj, niti finančno niti s preseljevanjem dela beguncev v svoje države," še poudarjajo.
3