Torek, 27. 2. 2024, 14.50
2 meseca, 1 teden
SDS zahteva sklic nujne seje odbora za zdravstvo na temo presežne umrljivosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,26
Sredi februarja je Eurostat objavil podatek glede presežne umrljivosti za mesec december lani, ko se je Slovenija po presežni umrljivosti uvrstila na prvo mesto in visoko nad povprečje EU.
V SDS so v DZ vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za zdravstvo zaradi najvišje presežne umrljivosti Slovenije med državami Evropske unije. Predlagajo, da odbor pozove ministrstvo za zdravje, da predloži analizo vzrokov za visoko število presežnih smrti v letu 2023 in ukrepe za preprečevanje visokega deleža presežne umrljivosti.
Slovenija je po starosti prebivalstva ena izmed najstarejših držav na svetu, so ob objavi zahteve za sklic nujne seje odbora za zdravstvo v sporočilu za javnost izpostavili v poslanski skupini SDS. Na lestvici prednjači Japonska s povprečno starostjo 48,6 leta, sledita ji Nemčija s povprečno starostjo 47,8 leta in Italija s povprečno starostjo 46,5 leta. Slovenija se uvršča na četrto mesto s povprečno starostjo 44,9 leta, so izpostavili. Spomnili so, da je zadnja vlada Janeza Janše ustanovila urad za demografijo, ki se je primarno ukvarjal tudi s perečim problemom staranja prebivalstva, a ga je aktualna vlada Roberta Goloba ukinila.
V sporočilu izpostavljajo tudi vse hujše duševne stiske med mladimi. "V petih letih si je življenje vzelo za razred otrok oziroma 23 mladoletnih. Poskusov samomora je vse več, lani jih je bilo 569," so zapisali.
SDS izpostavlja podatke Eurostata
Po mnenju poslanske skupine SDS pa bi nas morali skrbeti tudi najnovejši podatki Eurostata o presežni umrljivosti v državah članicah EU. Sredi februarja je Eurostat objavil podatek glede presežne umrljivosti za mesec december lani, ko se je Slovenija po presežni umrljivosti uvrstila na prvo mesto in visoko nad povprečje EU. Decembra lani je bila presežna umrljivost v EU 9,5-odstotna, v Sloveniji pa je bila 21,3-odstotna, so opozorili. Enako zaskrbljujoči so po njihovem mnenju tudi podatki glede presežne umrljivosti v Sloveniji za celo leto 2023, saj smo kar osem mesecev imeli presežno umrljivost nad povprečjem EU.
Slovensko zdravstvo je na robu, najodgovornejša za to, predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, pa se še kar delata, kot da težav ni, so med drugim izpostavili v SDS.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so za N1 pojasnili, da je k presežnim smrtim v decembru prispevala tudi sezona gripe in drugih akutnih okužb dihal, ki je bila po nekaj letih ponovno intenzivna. Prav tako lahko k presežni umrljivosti prispevajo dolgoročne posledice epidemije, denimo zamik v odkrivanju in zdravljenju kroničnih nenalezljivih bolezni, so pojasnili.
Tukaj je potem še povečana koncentracija onesnaževal v zraku, še razlagajo na NIJZ, a ker še ni podatkov o vzrokih smrti za leto 2023, ne morejo opredeliti, koliko je umrljivost zaradi covid-19 in drugih vzrokov decembra lani dejansko prispevala k presežni umrljivosti. Eurostat pri primerjavi med državami sicer ne upošteva sprememb v velikosti prebivalstva in njegovi starostni strukturi med letoma 2016 in 2019, kar lahko prav tako vpliva na rezultat, še pojasnjujejo na NIJZ.
