Janez Janša
Petek, 24. 7. 2020, 13.38
3 leta, 9 mesecev
SD poziva k sodelovanju pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,85
23
V SD so ob krizi zaradi pandemije covid-19 pripravili nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki ga želijo v sodelovanju s čim širšim krogom deležnikov še dopolniti in izboljšati. Pri tem k sodelovanju pozivajo tudi vlado, saj je priprava tovrstnega načrta po njihovem mnenju ena najpomembnejših nalog Slovenije v zadnjem desetletju, piše STA.
Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala predsedujoča SD Tanja Fajon, je koronavirusna kriza izjemna priložnost, da slovenska politika naredi to, česar ji do zdaj še ni uspelo. "Pred državo je zdaj izjemno pomembna in zahtevna naloga priprave pametnega in ambicioznega načrta za okrevanje in odpornost. To je odgovornost vlade, pa tudi naša skupna odgovornost, obenem pa ena najpomembnejših nalog Slovenije v zadnjem desetletju," je poudarila.
V SD predsednika vlade Janeza Janšo zato pozivajo, naj oblikuje močno ekipo strokovnjakov iz lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij in gospodarstva, da se bodo lahko resno in takoj lotili te naloge.
"Časa je zelo malo, denarna sredstva pa so obsežna. Slovenija se do zdaj ni vedno odrezala z odliko; še vedno imamo nepočrpana finančna sredstva. Zdaj imamo zato priložnost, da stopimo skupaj, združimo sile z vsemi stebri družbe ter pripravimo tiste pomembne naloge in ambiciozne projekte, da bomo Slovenijo peljali po poti trajnostne, pravične in inovativne družbe," je dejala, poroča STA.
O Janši: Njegova komunikacija ostaja zelo arogantna in avtoritativna
Na vprašanje, kako da premierja zdaj pozivajo k sodelovanju, potem ko so zavrnili njegovo pobudo za podpis sporazuma s koalicijo o sodelovanju, je Fajonova odgovorila, da so bile razmere takrat povsem drugačne. "Takrat nismo imeli zaupanja in ga še danes nimamo. Njegova komunikacija ostaja zelo arogantna in avtoritativna, premier pa ne upošteva predlogov opozicije," je pojasnila.
Smernice za pripravo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost so v SD med drugim začrtali na sredinem posvetu v Ljubljani, zdaj pa v sodelovanju s strokovnjaki projekt nadaljujejo. Vodila ga bo Fajonova, poroča STA.
33 odstotkov delavcev je na čakanju
Na resnost trenutnih gospodarskih razmer je na današnji novinarski konferenci opozoril tudi namestnik direktorja v odboru direktorjev Evropske banke za obnovo in razvoj Milan Martin Cvikl. "33 odstotkov delavcev je na čakanju, shema za to pa se podaljšuje iz meseca v mesec, namesto da bi imela podjetja stabilnost. Beležimo največji padec izvoza od osamosvojitve Slovenije. S kratkoročnimi ukrepi želimo predvsem podpreti vitalnost gospodarstva, da se bodo delavci po dopustih lahko vrnili na delo," je povedal.
Likvidnostno poroštveno shemo bi morali po mnenju SD okrepiti in poenostaviti, subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa pa podaljšati do konca leta 2021. Smiselno je tudi povečati sposobnosti SID banke, je med drugim naštel Cvikl, poroča STA.
"Potencialnih 40 milijard evrov je šlo za neke druge stvari"
Predavateljica na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko in vodja digitalne mreže 4P DIH Emilija Stojmenova Duh je med ukrepi izpostavila predvsem digitalizacijo, ki je po njenih besedah ključ do gospodarskega in družbenega napredka na splošno.
"Opolnomočiti je treba ljudi, da bodo poznali prednosti in pasti digitalnih tehnologij. Tudi učitelji pri digitalnih veščinah zelo zaostajajo. Poskrbeti je treba tudi za digitalne kompetence javnih uslužbencev," je dejala. Pri tem je po njenih besedah nujno medresorsko in medsektorsko usklajevanje.
Podpredsednik SD, zadolžen za področje razvoja, ter nekdanji minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo pa je kot ključen ukrep izpostavil vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Opozoril je, da je nedavno potrjeni evropski sveženj za okrevanje tem področjem namenil velike reze, poroča STA.
"Potencialnih 40 milijard evrov je šlo za neke druge stvari. Človek se ob tem vpraša, od kod bo konkurenčna sposobnost gospodarstva, če ne iz novih tehnologij in inovacij? Naša odgovornost je, da prejeti denar pametno vlagamo," je dejal.
23