Janez Janša
Ponedeljek, 20. 7. 2020, 15.00
3 leta, 9 mesecev
Analitika: Po prihodu Fajonove Šarec ni več edina alternativa Janši
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,24
66
SD pod vodstvom Tanje Fajon je v zadnji javnomnenjski anketi Ninamedie spet prehitela LMŠ Marjana Šarca.
Prvak LMŠ Marjan Šarec bi lahko spoznal, da ni več tisti, ki ima podporo levih struktur za vodenje večnega boja proti predsedniku SDS Janezu Janši, rezultate zadnje javnomnenjske raziskave Ninamedie komentira urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš. Glede na omenjeno anketo SD pod vodstvom Tanje Fajon spet uživa višjo podporo od Šarčeve LMŠ. Na vrhu lestvice prepričljivo ostaja SDS Janeza Janše, medtem ko njeni koalicijski partnerji uživajo precej manjšo podporo. "Oni igrajo neko vlogo, ki v kontekstu javnega mnenja ne pomeni absolutno nič, kar pomeni, da iz dneva v dan izgubljajo," poudarja politolog Alem Maksuti.
Javnomnenjska anketa, ki jo je za časnika Dnevnik in Večer na vzorcu 700 ljudi med 14. in 16. julijem izvedla agencija Ninamedia, je pokazala, da je stranka SD pod vodstvom začasne predsednice Tanje Fajon tudi ta mesec prehitela LMŠ pod vodstvom Marjana Šarca. Če bi bile volitve preteklo nedeljo, bi SD dobila 14,7 odstotka glasov oziroma dobrih 24 odstotkov glasov, če upoštevamo samo opredeljene volivce. LMŠ bi dobila 10,8 odstotka oziroma slabih 17 odstotkov, Levico na četrtem mestu pa bi volilo 6,7 odstotka oziroma 10,77 odstotka vprašanih, če upoštevamo le opredeljene volivce.
Analitika: Po prihodu Fajonove Šarec ni več edina alternativa Janši
Urednik spletnega medija Domovina.je Rok Čakš omenjeni rezultat javnomnenjske raziskave komentira z besedami, da bi "bister politik v koži Marjana Šarca tudi v anketah, kot je omenjena, znal prepoznati, da ni več on tisti, ki ima podporo levih struktur za vodenje večnega boja proti antagonistu z desne", predsedniku SDS Janezu Janši.
"Potem ko se je prejšnja vlada sesula sama vase in je Šarec odstopil kot predsednik vlade, se je levi politični blok znašel v hudi krizi vodenja. Nekaj časa so se rešitve ponovno iskale zunaj politike. A ko je postalo jasno, da osebnosti kalibra Aleksander Čeferin (predsednik Uefe, op. a.) v aktivno politiko ne morejo kar tako dobiti, je prišla v poštev le še notranja rešitev. Tu je nastopila Tanja Fajon," razlaga Čakš.
Bister politik v koži Marjana Šarca bi tudi v anketah, kot je omenjena, znal prepoznati, da ni več on tisti, ki ima podporo levih struktur za vodenje večnega boja proti Janezu Janši, poudarja urednik spletnega medija Domovina.je Rok Čakš.
Politolog Alem Maksuti medtem poudarja, da ne moremo reči, da Šarec izgublja ali da Fajonova karkoli pridobiva. "Tistemu, ki predsedniku vlade in SDS bolj nastavlja ogledalo, se bolj spušča v konflikt in polarizira, na ta račun nekoliko raste podpora, je pa tudi res, da je Fajonova neke vrste nov oziroma svež obraz. Zdaj je vršilka dolžnosti, verjetno bo kandidatka za vodenje SD na jesenskem kongresu in v tem smislu se profilira kot alternativa trenutni vladajoči garnituri, ki na Twitterju in v medijih obračunava tudi z opozicijo. Na neki način mislim, da je to ključni element, kjer ta podpora raste," meni Maksuti.
Po njegovih besedah se javnost na neki točki prebuja in Fajonovo prepoznava kot voditeljico, ki bi lahko nadomestila Janšo na čelu vlade: "Tudi kot evropska poslanka je bila velikokrat na tnalu nasprotnega tabora. V tem primeru je bila idealna tarča za napade na celotno stranko, ki jo ljudje povezujejo z njo. To potrjuje tudi število preferenčnih glasov, ki jih je dobila na zadnjih evropskih volitvah. Ona v veliki meri pooseblja stranko, v zadnjem času se na neki način ponuja kot alternativa in seveda to javnost tudi zaznava."
Janševa SDS na vrhu v prepričljivem vodstvu
Na vrhu lestvice najbolj priljubljenih političnih strank še vedno ostaja SDS. Glede na prej omenjeno anketo bi zanjo glasovalo 22,7 odstotka vprašanih, če upoštevamo samo opredeljene volivce, pa bi dobila 36,5 odstotka glasov. Čakš pojasnjuje, da je Janša svojih 25 odstotkov trdne volilne podpore na dolgi rok oziroma skozi leta gradil s konsistentno politiko in da mu je uspelo pri svojih volivcih utrditi prepričanje, da sta on in SDS edina branika pred "popolnim prevzemom Slovenije s strani levih struktur, še vedno globoko ukoreninjenih v formalno propadlem komunističnem sistemu".
"Njegovi volivci so tako razvili kolektivno imunost proti poročanju osrednjih medijev, ki so Janši vsaj od Depale vasi izrazito nenaklonjeni. Tudi frontalni medijski napad na tretjo Janševo vlado jih v teh prepričanjih samo utrjuje oziroma v obrambno držo potiska tudi skeptike na desnici, ki verjamejo, da rešitev za dominacijo desnosredinskega političnega bloka obstaja tudi zunaj koncepta Janševe SDS. Ironično lahko rečemo, da se Janševa moč napaja prav iz srditega nasprotovanja, ki ga doživlja z leve, obenem pa ta antagonizem omogoča preživetje enih in drugih na okopih ideološko-političnega boja," meni Čakš.
Če bodo drugi dobili več kot 45 glasov, bo SDS verjetno končala v opoziciji, po tem scenariju, ki smo mu trenutno priče, pa s to stranko nihče več ne bo mogel oziroma želel sodelovati, meni politolog Alem Maksuti.
Maksuti na drugi strani opozarja, da gre konstantno podporo SDS pripisati politiki, ki je omejena na zelo konkretno retoriko in ideologijo ter na tudi zelo konkretne podpornike: "Njihovo absolutno število je takšno, kot je, in to se pokaže v vsaki anketi in na vsakih volitvah. To bi jaz poimenoval politika enosmerne ulice, kjer ni več vrnitve nazaj, na drugi strani pa je to tudi slepa ulica v smislu, da ko enkrat prideš do konca, se bodo začeli znotraj tega pojavljati problemi."
Ker lahko SDS računa na omejeno število glasov, tako Maksuti, je vprašanje njihovega volilnega rezultata samo vprašanje mobilizacije volilnega telesa: "Če jim uspe na volitve pripeljati dovolj svojih volivcev, o čemer so že vnaprej prepričani, se to v tem primeru kaže kot neki odklon v javnem mnenju, neka specifika oziroma unikum, ki je praktično v Sloveniji tako močen, da je to najmočnejša stranka na desnici. Če pa bodo vsi preostali imeli dovolj oziroma 45 glasov plus en glas, pa bo SDS verjetno končala v opoziciji oziroma nekje na robu. Po tem scenariju, ki ga trenutno gledamo, s to stranko nihče več ne bo mogel oziroma želel sodelovati."
Čakš: Zmernejše stranke so žrtve srdite polarizacije in histerizacije
Urednik spletnega medija Domovina.je Rok Čakš opozarja, da so stranke zmernejše politike v trenutnih razmerah žrtve "srdite polarizacije in histerizacije političnega prostora".
V nasprotju z največjo vladno stranko imajo koalicijski partnerji še vedno bistveno nižjo javnomnenjsko podporo. Medtem ko SMC ankete še vedno komaj zaznavajo (0,3-odstotna podpora v anketi Ninamedie), DeSUS lahko računa na 2,8- oziroma 4,5-odstotno podporo, če upoštevamo le opredeljene volivce. Če bi bile volitve preteklo nedeljo, bi za NSi Mateja Tonina glasovalo 4,3 odstotka oziroma dobrih sedem odstotkov vprašanih, če upoštevamo le opredeljene.
Čakš ob tem opozarja, da so stranke zmernejše politike v trenutnih razmerah, žrtve "srdite polarizacije in histerizacije političnega prostora". "Vsesplošni pritisk na vlado namreč ne dopušča uveljavljanja nekih alternativnih politik znotraj koalicije, saj je vsako odstopanje od enotnih stališč izrabljeno za netenje razdora med partnerji z namenom zrušenja vlade. Če želijo kot koalicija preživeti, v takšnih razmerah partnerjem ne preostane drugega, kot da stojijo enotno in tesno skupaj, kar pa gre nujno na roko dominantni koalicijski stranki, tudi na ceno manjših partneric," meni urednik portala Domovina.je.
Samo 0,5-odstotno podporo oziroma 0,8-odstotno podporo, če upoštevamo samo opredeljene, je v tokratni anketi prejela SNS pod vodstvom Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ki je z vladnim četverčkom kot edina opozicijska stranka pred kratkim podpisala sporazum o sodelovanju.
Maksuti: Koalicijski partnerji bodo odgovorni za to, kar počne SDS
Maksuti medtem opozarja, da bodo NSi, DeSUS in SMC na koncu odgovorni za to, kar počne SDS. "To je vlada Janeza Janše in SDS, to ni vlada nobene druge koalicijske partnerice. Oni igrajo neko vlogo, ki v kontekstu javnega mnenja ne pomeni absolutno nič, kar pomeni, da iz dneva v dan izgubljajo. Po drugi strani pa so tudi sami odgovorni za to, ker se vedejo tako, kot se pač vedejo," je prepričan znani politolog.
Mi ne spreminjamo svoje zavezanosti skupnim #EU vrednotam. Ostajamo na poti, ki smo jo izbrali na referendumu leta 2003. Izkrivljanje tega dejstva za potrebe dnevnopolitičnih barometrov doma, je nekorektno. @StrankaSMC
— Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) July 19, 2020
Najboljša primera za to sta po njegovih besedah tvita predsednice DeSUS Aleksandre Pivec in prvaka SMC Zdravka Počivalška, s katerima sta podpredsednika vlade v nedeljo komentirala dogajanje v Bruslju in podprla Janšo. "Z zapisi v smislu, pustimo notranje boje ob strani, zdaj gre za Slovenijo, dajeta ultimativno oziroma neomajno podporo politiki Janeza Janše in njemu samemu. V tem kontekstu koalicijski partnerji sami sebe reducirajo na obiske v Goriških brdih in fotografiranje z različnimi projekti, ki jih delajo, in se vedejo, kot da v tem trenutku v državi ne obstajajo večje težave," je prepričan Maksuti.
Od trenutnih pogajanj za VFO v🇪🇺bo odvisna prihodnost🇸🇮.Zdaj je čas,da notranje politične boje postavimo v ozadje in združimo moči,da izpogajamo,kar je najboljše za našo🇸🇮.Tudi na področju kmetijstva,kjer se jutri začno težki pogovori o VFO za naslednjo Skupno kmetijsko politiko.
— Aleksandra Pivec (@APivec) July 19, 2020
Kot poudarja, si javnost takšno politično držo Janševih koalicijskih partnerjev zapomni. "V tem primeru bodo kaznovani za vse stvari, ki se kažejo v kontekstu negativnega s strani SDS, tako da bodo kolateralna škoda te politike. Mislim pa, da se nobena od vseh treh koalicijskih partneric tega ne zaveda, najhujše pa je, da se tega ne zavedajo njihovi predsedniki," dodaja Maksuti.
Javnost razdeljena glede podpore vladi
Ko gre za podporo vladi, je zadnja anketa Ninamedie pokazala, da vlado podpira 48,5 odstotka vprašanih, ne podpira pa je 46,1 odstotka vprašanih. Čakš meni, da podpora aktualni vladi glede na okoliščine ostaja na zavidljivo visoki ravni: "Če bi nepoučeni spremljevalec slovenske politične scene o podpori vladi sklepal na podlagi videnega v slovenskih medijih in na uličnih protestih, bi si verjetno ustvaril mnenje, da je ne more podpirati več kot kakšna četrtina vprašanih."
Izmerjena polovična podpora je po njegovih besedah za desnosredinske vlade tradicionalno dober znak. "V teh okoliščinah ima še kanček večji lesk. To pomeni, da precejšen del Slovencev živi neko drugo realnost, kot nam jo vsakodnevno slika dominantna medijska mašinerija," je prepričan Čakš.
"Specifika te vlade je, da dejansko vzpostavlja neko drugo, vzporedno republiko. Uničevanje institucij in uveljavljanje nekega svojega političnega manifesta, ki temelji na zelo trhlih temeljih teorij zarote in zamer iz preteklosti, je vsekakor neka novost," meni politolog Alem Maksuti.
Maksuti medtem poudarja, da protestov in nezadovoljstva ljudi ne gre prezreti. "Specifika te vlade je, da dejansko vzpostavlja neko drugo, vzporedno republiko. Uničevanje institucij in uveljavljanje nekega političnega manifesta, ki temelji na zelo trhlih temeljih teorij zarote in zamer iz preteklosti, je vsekakor neka novost," meni politolog.
"Kolateralna škoda te politike smo državljani, kako daleč bo šlo, bo pokazal čas. Če bodo tako pripravljali področno zakonodajo, kot so na ministrstvu za kulturo pripravili osnutek glede sprememb medijske zakonodaje, se bojim, da bomo praktično na vseh področjih imeli proteste in absolutno zavračanje njihovih predlogov. Bojim pa se, da tega ne bodo preveč upoštevali, vsaj dokler bodo imeli 46 glasov v državnem zboru. To kaže na neko demontažo in težave, ki jih bodo morali reševati tisti, ki bodo za njimi prišli na oblast," dodaja Maksuti.
Na vrhu lestvice najbolj priljubljenih politikov je še vedno predsednik republike Borut Pahor, tokrat sicer z malenkost slabšo oceno kot prejšnji mesec. Na drugem mestu je začasna predsednica SD Tanja Fajon, tretja je evropska poslanka NSi Ljudmila Novak. Četrti je minister za zdravje Tomaž Gantar iz DeSUS, peta pa je predsednica stranke upokojencev Aleksandra Pivec.
Od šestega do desetega mesta sledijo evropski poslanec SD Milan Brglez, prvak LMŠ Marjan Šarec, predsednik NSi in obrambni minister Matej Tonin, evropski komisar Janez Lenarčič in poslanec SD Dejan Židan. Predsednik vlade in prvak SDS Janez Janša je pridobil eno mesto in je na 13., koordinator Levice Luka Mesec pa je izgubil tri mesta in padel na 15. mesto, je še pokazala javnomnenjska raziskava Ninamedie za Dnevnik in Večer.
66