Šarec oster do kritik SDS glede migracij

Število nezakonitih prehodov hrvaško-slovenske meje se je v zadnjih dveh letih povečalo za več kot osemkrat, gre tudi za donosno trgovino z ljudmi in množično kršitev azilne zakonodaje, je dejal poslanec SDS Zvonko Černač. Ljudje zlasti na območju meje med Hrvaško in Slovenijo se po njegovih besedah počutijo ogrožene, na shodu v Črnomlju pa so predsednika vlade pogrešali, je dejal. V Črnomlju je bil namreč 11. maja protestni shod z opozorili na težave tamkajšnjih ljudi zaradi migracij. Podpret so jih prišli tudi predstavniki SDS.

Predsednik vlade Marjan Šarec je v odgovoru poslancu poudaril, da gre pri migracijah za mednarodne okoliščine. "Ni mogoče trditi, da je za to kriva Slovenija," je opozoril. "Ni res, da vlada ni storila ničesar. Policiji smo dali dodatek za povečan obseg dela ravno na schengenski meji, na mejo so bile poslane dodatne enote vojske, pri varovanju meje je aktivnih že 419 pomožnih policistov, aktivirana je bila posebna policijska enota za izravnalne ukrepe, sodelovanje s Hrvaško pri vračanju migrantov na Hrvaško pa poteka dobro, " je naštel.

Če pa se bo situacija drastično poslabšala, je mogoče po njegovih besedah aktivirati 37.a člen zakona o obrambi, ki daje vojski dodatna pooblastila. "A verjamem, da zdaj situacija ni takšna, da bi bilo to potrebno," je zatrdil.

Na mednarodni ravni pa je Slovenija že predlagala napotitev Frontexa. "Vendar ne tako, kot ste vi vpili na strankarskem shodu v Črnomlju, da bi moral priti na našo mejo," je dejal. Priti bi moral na zunanje meje EU, še najbolje pa bi bilo, da pride na makedonsko-grško mejo, je menil. Glede preprečevanja tihotapskih mrež pa je zagotovil, da slovenska policija na tem področju dela dobro.

Šarec: Na mojem hrbtu ne boste lomili kopij

Glede očitka, da ga ni bilo na shodu v Črnomlju, je premier dejal, da na "strankarske shode" ne bo hodil. "Na mojem hrbtu ne boste lomili kopij," je dejal.

"Jaz nisem kriv, če vi niste sestavili vlade. Vem, da si želite, da bi bil vaš predsednik tukaj na mojem mestu, ampak že same izjave, v takšnem kontekstu, vam odgovorijo, zakaj ste sami tukaj," je dejal.

Poslanec SDS Zvonko Černač ni bil zadovoljen s Šarčevim odgovorom, zato je predlagal razpravo o odgovoru na naslednji seji. Foto: STA ,

Jelinčič zahteva umik priznanja Kosova

Zmago Jelinčič (SNS) pa je premierja Šarca v svojem poslanskem vprašanju pozval, naj Slovenija umakne priznanje Kosova, ker da naj bi bil ta akt v nasprotju z določili slovenske ustave in temeljne ustavne listine. Premier nad pobudo ni bil navdušen in se je prvaku SNS "zahvalil za njegovo interpretacijo in mnenje", a kot je zatrdil, Slovenija priznanja Kosova ne bo umaknila, saj to ne bi imelo smisla. "Če bi to spreminjali zdaj, bi izpadli neverodostojno," je prepričan Šarec.

Po zagotovilih Šarca Slovenija ambiciozna glede podnebnih ciljev

Luka Mesec iz Levice je Šarca ob začetku seje povprašal o ukrepih Slovenije na področju podnebnih sprememb. Izpostavil je 97-odstotno strinjanje znanosti glede resnosti podnebnih sprememb in številnih poročil ZN, ki opozarjajo, da je nujno takojšnje ukrepanje, če se želimo izogniti najbolj katastrofalnim posledicam. "Ukrepati moramo zdaj, do leta 2030," je dejal.

"Skrbi nas, da naša vlada tega ne jemlje resno," je poudaril Mesec in med drugim spomnil na poročilo fundacije European Climate Foundation. Ta je ocenila 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka letošnjega leta poslati v Bruselj, in ugotavlja, da je najslabše pripravljen prav slovenski. Nevladna organizacija mu je od 100 možnih točk pripisala le 3,2 točke.

Šarec je najprej branil poslani nacionalni energetsko-podnebni načrt, češ da je v času od odstopa prejšnje vlade v marcu lani do začetka delovanja njegove vlade minilo dolgo obdobje opravljanja tekočih poslov, ko se stvari "niso premikale". Dodal je tudi, da je slabo oceno vladnemu načrtu pripisala nevladna organizacija, medtem ko ga Evropska komisija ocenjuje za dobro osnovo sedanjega dela.

Slovenija je znotraj EU v skupini ambicioznejših držav na področju podnebnih sprememb, je zatrdil Šarec. Zastavljeni cilji so po njegovem dosegljivi, vendar pa bomo morali vanje vložiti precej napora: "Zlasti je naš problem famozni Teš 6."

S sedanjo strukturo energetskega sektorja bomo namreč težko dosegli ambiciozne cilje, je priznal premier. Energetsko stroko je pozval, naj pripravi koncept, kako bomo v Sloveniji pridobivali energijo. "Nekateri bi zaprli vse hidroelektrarne, zaprli bi Jedrsko elektrarno Krško, zaprli bi Teš. Jaz pa se sprašujem, od kje energija," je dejal. Pri tem je sicer ponovno zatrdil, da hidroelektrarn na Muri v času aktualne vlade ne bodo gradili.

Šarec ne vidi potrebe po novem programu spodbud za pomursko regijo

Šarec je pozdravil iztekajoči se zakon o razvojni podpori pomurski regiji kot "pametno odločitev". Po zaključku izvajanja tega zakona "bi lahko pripravili nov program razvojnih spodbud za to območje, vendar trenutni kazalniki ne kažejo tovrstne potrebe", je ocenil. To pa ne pomeni, da se finančna pomoč regiji zaključuje.