Sandra Damijan: Najslabše nam gre pri odkrivanju in zasegu nezakonito pridobljenega premoženja

Foto: Bojan Puhek Dr. Sandra Damijan je raziskovalka na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred kratkim je bila imenovana za slovensko senatorko pri generalni skupščini Svetovnega foruma poslovnih angelov (WBAF), ki je povezan s skupino G20. Marca letos je postala članica in predsednica odbora WBAF za svetovna zagonska podjetja. Njena vloga v odboru je izbira naložbenih projektov za pametno financiranje. Je tudi višja članica svetovalnega odbora za Evropo pri Sigma Ratings (Fitch Group), članica svetovalnega odbora Združenja preizkušenih preiskovalcev prevar (ACFE) in nekdanja predsednica slovenskega odseka ACFE. Je mentorica finančnih forenzičnih preiskav ministrstva za pravosodje ZDA za organe pregona držav v regiji, Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF - program Hercule) in sodeluje pri forenzičnih preiskavah mednarodnih finančnih institucij.

Gospa Damijan, ali je nezakonita trgovina oziroma proizvodnja nezakonitih izdelkov v porastu?

Nezakonita trgovina katerihkoli izdelkov je v porastu po vsem svetu. Delno gre za posledico pandemije covid-19, ki je pospešila digitalizacijo procesov in uporabo novih tehnologij. Spletno poslovanje namreč kriminalnim združbam časovno, finančno in organizacijsko močno olajša delo. Hkrati se te lažje povezujejo med seboj. Delno pa lahko porast nezakonite trgovine pripišemo spremembi trgovskih poti zaradi vojne v Ukrajini.

Kot primer lahko navedem razmere po svetu. Švedske oblasti so zlasti v Stockholmu, Göteborgu in Malmöju opazile porast trgovine z drogo in s tem povezanega širjenja nezakonitega strelnega orožja. Mehiška turistična letovišča v državi Quintana Roo so bila priča zaostrenim spopadom med rivalskimi mamilarskimi karteli. Na Novi Zelandiji imamo povečanje trgovine z drogo in ljudmi, skupaj z naraščajočimi življenjskimi stroški in brezdomstvom. Evropska in balkanska pristanišča – vključno s Constanţo v Romuniji, Varno v Bolgariji in Antwerpnom v Belgiji – so nastajajoča središča trgovanja z ljudmi, kokainom, odkritim na komercialnih plovilih, ki prevažajo sladkor, sadje in kemične izdelke. Tudi drugi trgi nezakonitega rudarjenja, sečnje in izvoza surovin predstavljajo vse večjo grožnjo. Po vsej Mehiki, Kolumbiji, Braziliji in Hondurasu je bilo samo v letu 2022 ubitih več kot 20 novinarjev in borcev za človekove pravice, ki so preiskovali okoljski kriminal.

Letos bosta Afrika in Latinska Amerika še posebej ranljivi, saj se vlade borijo za boj proti močnim milicam, sindikatom in kartelom.

Je tudi vse večja razširjenost kriptovalut pripomogla k porastu nezakonite trgovine?

Zagotovo. Izvrševanje plačil in pranje denarja vse bolj poteka prek kriptovalut (od leta 2021 do leta 2022 se je povečala za 30 odstotkov). V tej verigi se pojavljajo tako fizične kot pravne osebe. Storilci z nakupom podjetij spletejo celo mrežo v davčnih oazah. S podporo politike in omrežij se pogosto integrirajo v zakonito trgovino. Ta trend je v velikem porastu.

Foto: Bojan Puhek Na splošno je to področje kriminala s premalo sredstev in številne države nimajo dovolj specializiranih preiskovalcev, tožilcev in sodnikov. Nasprotno pa so organizirane kriminalne združbe zelo prefinjene in lahko črpajo iz visoko razvitih logističnih veščin, povezav in virov. Hitro se prilagajajo tržnim spremembam in izkoriščajo obstoječe sisteme – poslovne, ladijske, finančne ali spletne – za nezakonito korist. Tehnologija spreminja naravo vseh kaznivih dejanj, vključno z nedovoljeno trgovino. Internet sicer prinaša prednosti družbam po vsem svetu, a se izkorišča tudi v kriminalne namene. Spletna mesta, družbeni mediji, mobilne naprave, internetne tržnice, temni splet in kriptovalute omogočajo organiziranim kriminalnim združbam, da delujejo v povečanem obsegu.

Tudi območja proste trgovine so vedno bolj priljubljena območja za nezakonito trgovino. Kriminalci izkoriščajo sproščene davčne in carinske predpise, ki naj bi bili spodbuda za tuje naložbe.

Katero blago se največkrat pojavlja na črnem trgu?

Obstaja jasna povezava med nezakonito trgovino in drugimi vrstami kriminala, kot so trgovina z ljudmi, droge, korupcija, podkupovanje in pranje denarja. Ne samo, da obstaja negativen vpliv na državne prihodke, ampak so prepovedani izdelki pogosto podstandardni, povzročajo zdravstvene težave in poškodbe, celo smrtne.

Ponarejeni avtomobilski in mehanski deli lahko povzročijo nesreče.

Znano je, da se pri gradnji elektrarn uporabljajo ponarejeni gradbeni materiali, kar ima lahko katastrofalne posledice.

Nedovoljeni prehrambni izdelki in pijače lahko vsebujejo strupene sestavine, prav tako kozmetika in izdelki za nego telesa, medtem ko lahko električni izdelki povzročijo požare ali eksplozije.

Prepovedana zdravila, tudi ponarejena viagra, pa pogosto vsebujejo napačno količino učinkovine (premalo, preveč ali je sploh ni).

Nezakonita trgovina s tobakom je v porastu že ves čas. To velja za ves svet, za revnejše države še posebej.

Foto: Bojan Puhek V Italiji je na primer organizirani kriminal nekoliko spremenil taktiko, od nasilja in ustrahovanja k bolj izpopolnjenim taktikam, za katere je manj verjetno, da bodo pritegnile pozornost. V energetski krizi se zlasti na jugu države mafijske združbe bolj osredotočajo na energetske projekte, kot so vetrne elektrarne in gradbeni material. Kriza je tako priložnost tudi za "nove produkte" organiziranega kriminala.

Kakšno je stanje v Sloveniji?

Slovenija je predvsem tranzitna država za balkanski nezakoniti trg. Pri nas, čeprav v omejenem obsegu, delujejo ohlapne domače kriminalne združbe, ki so pogosto vpletene v trgovino s strelnim orožjem, trgovino z ljudmi in tihotapljenjem ljudi. Večja kriminalna združenja se zaradi močne konkurence v okolici, kot je črnogorska in albanska, na srečo niso razvila. Se pa med seboj povezujejo. Zaradi vojne v Ukrajini se je povečal tranzit nezakonite trgovine skozi Slovenijo. Tu mislim predvsem na tihotapljenje droge, ljudi in tobaka.

Na podlagi česa lahko to trdite?

Na podlagi mednarodnih operacij preiskovalcev Evropskega urada za boj proti goljufijam (Olaf), Interpola in slovenskih organov pregona, ki zasežejo vse več nezakonitih izdelkov. Lani so na primer v Sloveniji (kar zadeva nezakonito trgovino s tobakom) v skupni policijski akciji zasegli več kot 17 ton tobaka v zdrobljenih listih in več kot 21 ton drobno rezanega tobaka, stroje za izdelavo cigaret in drugi material za nezakonito proizvodnjo. Preprečeno je bilo za 6,8 milijona evrov oškodovanja državnega proračuna. Nazadnje so marca letos na Dolenjskem našli celo proizvodnjo tobačnih izdelkov. Šlo naj bi za mednarodno kriminalno združbo, ki naj bi ji na sled prišli v Nemčiji in o tem obvestili slovensko finančno upravo. Cigarete naj bi prodajali tudi v Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem, in sicer tedensko za več milijonov evrov, milijonski naj bi bili tudi zaslužki.

Novice NPU na Dolenjskem odkril in zasegel ogromno količino nezakonitih cigaret

V zadnjih desetletjih je nezakoniti cigaretni posel cvetel v Srbiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini in povzročal bolečino ne le Balkanu, ampak tudi Evropski uniji. V Srbiji je v porastu nezakonita proizvodnja tobaka na neregistriranih plantažah in v podzemnih tovarnah cigaret. Velikost nezakonitega trga tobaka na Zahodnem Balkanu je eden od razpoznavnih znakov regije. Njegov delež se po regijah zelo razlikuje. Nezakoniti izdelki predstavljajo 6,5 odstotka tobačne porabe v Srbiji. Nekateri analitiki ocenjujejo obseg nezakonite prodaje na 15 odstotkov v Srbiji, 20,3 odstotka v Bosni in Hercegovini ter 27,9 odstotka v Črni gori. Podobna naj bi bila slika v Albaniji in Severni Makedoniji. Foto: Bojan Puhek

Organi pregona so pri odkrivanju zdaj uspešnejši. Odkrili so, na primer, kanal, po katerem je bilo iz Črne gore na ribiških ladjah in manjših tovornih ladjah v Sredozemlje pretihotapljenih najmanj 840 milijonov ponarejenih cigaret, na Balkanu znanih pod skupnim imenom poceni bele. Črnogorsko pristanišče Bar trenutno slovi kot ključno evropsko vozlišče za tihotapljenje cigaret.

Srbi pa so celo bolj inovativni od slovenskih kolegov. Srbija je pionir v uporabi satelitskih tehnologij v boju proti nezakonitim nasadom tobaka. Leta 2022 so organi kazenskega pregona v Srbiji zasegli 142 ton nezakonitih tobačnih listov in tobačnih izdelkov. Bolje tudi sodelujejo s tobačno industrijo, ki jih podučuje o surovinah, da lažje prepoznajo tveganja. Je pa malo verjetno, da bodo popolnoma uničili nezakonito poslovanje s tobakom v balkanski regiji. Ena od težav je, da sateliti iščejo predvsem velike farme tobaka, pri čemer pogosto spregledajo manjše nasade.

Novice V Srbiji v policijski akciji aretirali okoli 70 domnevnih članov kriminalnih skupin

Je torej v Srbiji več politične volje za odkrivanje črnega trga?

Da in ne. V nekaterih odkritih primerih so bili tudi politiki vpleteni v nečedne posle.

Morda so bili z nasprotnega političnega pola?

Morda, a vsekakor mora biti za odkrivanje črnega trga prisotna politična volja. Dober primer je Črna gora, kjer je dolgo ni bilo. Pristanišče Bar je eno izmed glavnih evropskih pristanišč za nezakonito trgovino, ne samo s cigaretami. Morda se bo to z novo vlado spremenilo.

Foto: Bojan Puhek Kakšno politično voljo pa zaznavate v Sloveniji?

Ne vem, kakšno je stališče slovenske vlade. Politična volja naj bi bila prisotna s spremembo zakona o finančni upravi, ki bi povečala izkupiček pobranih trošarin.

Toda sporno določilo novele zakona, po katerem lahko finančna uprava (Furs) v finančnih preiskavah brez sodne odločbe uporablja tehnične pripomočke za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga, je trenutno v ustavni presoji.

Tudi sama menim, da bo sporno določilo težko izvedljivo v praksi.

Zakaj? Nekatere evropske države to že izvajajo?

Drži, ampak določene stvari bi morale biti v zakonu bolj dodelane. Na to je opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti. Tudi če takšna zakonodaja v drugih državah deluje, moramo upoštevati slovenski institucionalni okvir, sposobnost organov pregona, kulturo države …

Kje vidite težavo?

Prvo težavo vidim v tem, da bo o uporabi sledilne naprave odločala pooblaščena oseba znotraj Fursa. Menim, da za takšno odločitev niso dovolj usposobljeni, saj je tveganje protisodb preveliko. Gre za mejno zadevo. Prav tako v zakonu ni predviden sodni nadzor, ni določen čas trajanja sledenja in ali bodo osumljenci o tem kasneje obveščeni. Ne nazadnje sporno določilo odstopa od ureditve podobnih posegov, kot je na primer naš kazenski postopek.

Torej noveli zakona o finančni upravi napovedujete temno prihodnost?

Sama je v takšni obliki ne bi sprejela. Sicer podpiram namero vlade, a zakon oziroma omenjeno ureditev je treba dodelati. Zaradi ohlapnosti zakona imamo lahko veliko težav.

Zakaj je osnova za nezakonito trgovino prav nezakonita trgovina s tobakom?

Ker so dobički v primerjavi s tveganji zelo veliki. V primerjavi s trgovino z drogo so kazni bistveno nižje. Večje je tudi povpraševanje po tobačnih izdelkih.

V kateri državi EU je največji črni trg tobaka?

Skupna poraba cigaret se je lani v EU zmanjšala, medtem ko se je poraba prepovedanih cigaret povečala za 3,9 odstotka. Dosegli smo porabo 35,5 milijarde nezakonitih cigaret. Vlade v EU bi po ocenah zbrale dodatnih 10,4 milijarde evrov davkov, če bi bile te cigarete kupljene zakonito. Povečanje porabe prepovedanih cigaret, zlasti ponaredkov, osvetljuje vse večje število odraslih kadilcev, ki se zatekajo k prepovedanemu tobaku, zlasti zaradi naraščajočih gospodarskih pritiskov.

Foto: Bojan Puhek Francija ostaja največji trg za prepovedane cigarete v EU. Poraba ponarejenih cigaret se je lani povečala za 33 odstotkov. To povečanje pomeni 3,4 milijarde dodatnih prepovedanih cigaret, ki preplavijo francoski trg, s čimer se njegova skupna nezakonita poraba povzpne na skrb vzbujajočih 15,1 milijarde cigaret, kar je 8,1 odstotka celotne porabe v EU. Tudi že omenjena proizvodnja cigaret na Dolenjskem je bila povezana s francoskimi naročniki.

Zakaj takšna skokovita rast?

Vlada je z zvišanjem cen tobačnih izdelkov računala na zmanjšanje povpraševanja. Res se je zmanjšala zakonita prodaja, a na drugi strani je poskočil črni trg. Kadilcev ni zaradi tega nič manj.

Tudi Golobova vlada napoveduje trend draženja tobačnih izdelkov.

Kot lahko vidimo na primeru Francije, samo dvig cen ni prava rešitev. Uporabniki se bodo preusmerili na črni trg, kjer izdelki niso preverjeni. Lahko so celo nevarni.

Osnutek novele tobačnega zakona med drugim predvideva prepoved arome v elektronskih cigaretah ter kadilnic v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Je to rešitev za zmanjšanje števila kadilcev?

Vsekakor sem za to, da ne kadite in ne vejpate. Vejpanje ni neškodljivo, a je mnogo manj škodljivo kot kajenje. Nerealno pa je pričakovati, da bi s popolno prepovedjo zmanjšali povpraševanje po kajenju. To je treba urediti na takšen način, da ne bo sistemskih težav. Tako, da ne bo nasprotnega učinka in porasta črnega trga, s tem pa tudi primerov, kot so jih imeli v ZDA v povezavi z vejpanjem. Preiskava je pokazala, da je velika večina cigarete polnila s tekočino s THC, ki so jo bodisi kupili na črnem trgu bodisi so jo dobili od prijateljev ali sorodnikov. Veliko jih je končalo na urgencah zaradi težav z dihanjem. Nekaterim so pljuča popolnoma odpovedala. Od 2.800 hospitaliziranih jih je 68 umrlo. Država bi se morala medijsko bolj posvetiti ozaveščanju javnosti o škodljivih posledicah kajenja in izobraževanju mladih. Morda tudi temu, kaj je manj škodljivo za zdravje od kajenja.

Kakšen delež tobačnih izdelkov v Sloveniji predstavlja črni trg?

Slovenija je zaradi nezakonite prodaje in čezmejne trgovine tobaka ob skoraj 24 milijonov evrov letno, kažejo ocene raziskovalnega projekta BalkanSmugg zagrebškega inštituta za ekonomijo. Gospodarska škoda zaradi črnega tobačnega trga in čezmejne trgovine v Sloveniji v desetih letih doseže odstotno točko slovenskega bruto domačega proizvoda.

Po zadnjem polletnem poročilu policije je bil delež gospodarske kriminalitete v celotni kriminaliteti s 3.594 obravnavanimi kaznivimi dejanji 18,2-odstoten, povzročena škoda je bila ocenjena na 75,3 milijona evrov ali 73,1 odstotka vse povzročene škode, kar je ogromno za Slovenijo.

Foto: Bojan Puhek Od tega je bilo ugotovljenih za devet milijonov evrov davčnih utaj. Seveda ne gre za utaje zgolj v povezavi z nezakonitimi tobačnimi izdelki. Bilo je tudi več opranega denarja.

V letu 2022 so organi pregona na ravni EU zasegli 531 milijonov prepovedanih cigaret, več kot 205 ton surovega tobaka in 65 ton tobaka za vodno pipo. To predstavlja za 131 milijonov evrov izgubljenih carin, trošarin in davka na dodano vrednost.

So ponarejeni tobačni izdelki lahko zdravju še bolj škodljivi kot originalni?

Da. V številnih raziskavah je bilo ugotovljeno, kakšno škodo lahko povzročijo ponarejeni izdelki. Pred tem si ne smemo zatiskati oči, moramo se pogovarjati o tem. Sodelovati moramo tudi z industrijo s tega področja. In če želimo zakonsko urediti področje, kot je tajno sledenje, ga uredimo tako, da državi na koncu osumljencem ne bo treba vračati denarja zaradi slabo izvedenih postopkov.

Zakaj Slovenija ni uspešnejša pri odkrivanju nezakonite trgovine?

Najslabše nam gre pri odkrivanju in zasegu nezakonito pridobljenega premoženja. Ocenjujem, da najprej ni bilo resnične politične volje. Gre tudi za pomanjkanje znanja oziroma finančnega razumevanja organov pregona. Medtem ko finančna forenzika v Sloveniji sploh ni uzakonjena, v Srbiji je. Tam se vsi organi pregona, vključno s tožilci, izobražujejo o opozorilnih znakih in sodobnih tehnikah odkrivanja poti denarja. Ko sem izobraževala tožilce v Srbiji in z njimi sodelovala pri odkrivanju nezakonite trgovine s tobakom, smo skozi transakcije razvozlali primere. V Sloveniji takšnega zanimanja ne opažam.

V Sloveniji ne zasledimo veliko medijsko objavljenih konkretnih primerov odkrivanja prevar.

To je težava. V drugih državah je tega bistveno več.

Nam lahko kot strokovnjakinja za prevare in finančno forenziko na kratko poveste, kako lahko državljani na daleč prepoznamo prevaro?

Različne prevare imajo različne opozorilne znake, t. i. rdeče zastavice. Če govorimo o ponarejenem izdelku, je lahko že bistveno nižja cena ena izmed teh rdečih zastavic. Cene, ki so predobre, da bi bile resnične. Izdelek stane le delček cene pristnega izdelka in je "na videz" enak. Goljufi uporabljajo slabše materiale za ustvarjanje teh "replik", proizvodnja in trženje teh izdelkov jih ne staneta skoraj nič, hkrati pa ogrožajo potrošnike. Če je cena izdelka, ki ga prodaja neodvisni prodajalec, precej pod tržno vrednostjo in je znižana za 60 ali 80 odstotkov, obstaja verjetnost, da gre za ponaredek.

Še ena ključna rdeča zastavica je spletna stran, na kateri se izdelek prodaja. Preden opravite nakup na spletnem mestu, ki ga ne prepoznate, kopirajte spletni naslov v orodje za preverjanje domene, kot je Whois Lookup, da ugotovite, kje je prodajalec ali podjetje. Če naslov ni naveden, je to sumljivo. Tudi če ima spletno mesto kakršnekoli slovnične ali črkovalne napake, bi moral zazvoniti alarm, zlasti če so kakršnekoli napake v URL spletnega mesta ali informacijah o izdelku.

Profili prodajalcev so lahko še en način za preverjanje legitimnosti izdelkov. Nekatere spletne tržnice ponujajo platforme za prodajalce, da navedejo svoje lastne izdelke, namesto da bi preprodajali izdelke z blagovno znamko trgovca, zato lahko preverjanje, od kod prihaja prodajalec in ali ima lastne ocene prejšnjih kupcev, pomaga odkriti ponaredek, preden bo prepozno.

Foto: Bojan Puhek Treba je preveriti, kje ima prodajalec sedež ali od kod prihaja izdelek. Ocenjuje se, da je bilo 72 odstotkov ponarejenega blaga, ki je trenutno v obtoku na največjih svetovnih trgih izdelkov – EU, Japonska in ZDA –, izvoženega iz Kitajske. Za Kitajsko so Turčija, Tajska, Singapur in Malezija.

Težava je v tem, da se lahko ponarejeno blago precej pogosto zdi "pristno". Ko kupujete izdelke na spletnih tržnicah, preverite, ali so na voljo slike nalepk, računi, država izdelave in oblika izdelka. Primerjajte ga z istim izdelkom na spletni strani blagovne znamke, da opazite morebitna odstopanja v izdelavi ali podrobnostih.

Na koncu je pomemben še opis izdelka – področje, ki ga goljufi pogosto zanemarjajo. Vedno ga preverite.

Čeprav so ti dejavniki odlični pokazatelji ponarejenega izdelka, drži, da jih zaradi vse večje izpopolnjenosti prodajalcev ponarejenih izdelkov vse težje odkrivamo.