Sabina Senčar o tem, zakaj v ambulanti ne nosi maske in ali je res anticepilka #video

Kdo je Sabina Senčar?  Foto: Ana Kovač

Sabina Senčar se je rodila 13. junija 1970 v Ljubljani. Prvi dve leti je živela v Grosupljem, nato se je družina preselila v Ljubljano, kjer Senčarjeva živi še danes. Obiskovala je Osnovno šolo Bičevje in Srednjo naravoslovno-matematično šolo Bežigrad. Kasneje se je odločila za študij medicine na ljubljanski fakulteti in leta 1996 diplomirala. Po opravljenem strokovnem izpitu in sekundariju se je zaposlila v ZD Domžale, v ambulanti splošne medicine in na urgenci. Po opravljeni specializaciji in porodništva, leta 2008 je opravila specialistični izpit, se je zaposlila na Ginekološki kliniki Ljubljana, na kliničnem oddelku za porodništvo. Leta 2012 sta se skupaj s prijateljico in kolegico Urško Bizjak Ogrinc odločili za samostojno pot. Je poročena in mama treh hčera. 

Ste v predsedniško tekmo vstopili zaradi promocije stranke Resni.ca na lokalnih volitvah? 

Ne, nikoli prej nisem poznala nikogar iz stranke Resni.ca, niti z Zoranom Stevanovićem se nisem nikoli srečala. Napovedala sem, da bom kandidirala, ker sem se želela boriti za to, za kar bi se predsednik moral boriti, se pravi za temeljne človekove pravice, ki so bile intenzivno in zaporedoma kršene v času covid-19, in da bi poskusila zaščititi pravice slehernika, vsakega državljana. Ko sem kandidaturo najavila, sem pričakovala, da me bodo podprle tudi druge, manjše neparlamentarne stranke, ki imajo skupni imenovalec in da se bodo združile z dobrimi nameni. To se žal ni zgodilo. V celoti me je podprla le stranka Resni.ca.

Zoran Stevanović je vodja vašega volilnega štaba, sami pa niste članica stranke Resni.ce. Kako sta povezana s Stevanovićem?

Ni politike brez politike. Potrebovala sem nekoga z izkušnjami v politiki. Voditi kampanjo, če nimaš izkušenj, če si brez politične kilometrine, ni lahko. 

Stevanović ima nekaj, kar je meni všeč. Ima to strast, prepričanje, da bo stvari spremenil na bolje. Morda je v tem celo boljši kot vse etablirane politične stranke, ki so mogoče že izgubile žar po spremembah. Ko si enkrat na na neki poziciji, se boš bolj držal te pozicije, kot pa tisti, ki se za svoj prostor še borijo. V tem je bil on najboljša izbira. 

"Ko sem kandidaturo najavila, sem pričakovala, da me bodo podprle tudi druge, manjše neparlamentarne stranke, ki imajo skupni imenovalec in da se bodo združile z dobrimi nameni. To se žal ni zgodilo. V celoti me je podprla le stranka Resni.ca." Foto: Ana Kovač
Bo Zoran Stevanović župan Kranja?

Sicer nimam čarobne krogle, da bi povedala, ali bo ali ne, ampak upam, da bo. 

Sami ste novinka na političnem parketu. Je to vaša največja pomanjkljivost?

Lahko tudi rečemo, da je to moja prednost. Predsednik mora biti predsednik vseh državljanov in to, da sama nimam političnega nahrbtnika, je absolutno zagotovilo, da se ne morem orientirati po predhodnih političnih odločitvah in ne morem prispevati k razdeljenosti slovenskega naroda. 

Kaj pričakujete na volitvah, s kakšnim rezultatom boste zadovoljni?

Zadovoljna sem z vsakim korakom, ki ga dosežem, z medijskim prostorom, ki mi ga namenjate, da lahko povem, ker sem bila doslej utišana. Zadovoljna sem, da sem zbrala podpise in zadovoljna sem z vsakodnevnimi uspehi, ko me podpira vedno več ljudi. Zadovoljna sem, da me slišijo. Že to je del tega, kar sem si obetala od funkcije predsednika. 

"Zadovoljna sem z vsakim korakom, ki ga dosežem, z medijskim prostorom, ki mi ga namenjate, da lahko povem, ker sem bila doslej utišana." Foto: Ana Kovač

Želim imeti predsednika, ki bo spoštoval ustavni red in ki bo ravnal samo in izključno v dobrobit svojih ljudi. Ker pa sem opazila, da nas je dosedanja politika privedla v stanje, v krizo, v kateri smo in ki se nam obeta, se mi zdi, da je čas za spremembe. V resnici je čas, da se zbudimo in spremenimo nekaj. Če pogledate slehernega državljana, je lahko samo bolj nezadovoljen, ne bolj zadovoljen. V krizi, kjer smo se znašli, nas ne bo rešila dosedanja politika. Ta nas je pripeljala v to stanje, kjer smo. Da imamo manj denarja v žepu, da smo veliko manj svobodni in da se nam poleg tega obeta še to, da bomo zmrzovali in da bomo lačni. Pričakujemo, da nas bo rešil nekdo drug, da nas bo rešila politika, Evropska unija. Jaz mislim, da nas ne bo. Oni so nas pripeljali do te točke in še vedno trdijo, da imajo rešitev.

Novice Delo: Logar stabilno na prvem mestu

Delate v zdravstvu, oktober je mesec ozaveščanja o otroškem raku in v DZ so za Junake 3. nadstropja poslanci posneli kratek film, v katerem poslanec Gibanja Svoboda Dejan Zavec in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič boksata. Kako to komentirate?

Otroci imajo svoje idole in največ jih je prav iz športa. Govoriti je treba jezik otrok, če se jim želite približati. Verjetno je bil gospod Zavec edini pripravljen sodelovati v tej zgodbi, nisem pa prepričana, če je boks tisti glavni šport, ki ga otroci spremljajo. To je predstava z namenom, da vzbudi pozornost otrok. To je igra in otroci vse dojemajo prek igre. Tukaj ne vidim nič spornega. 

Če so odzivi otrok pozitivni, je to največ. Nasmeh na obrazu otrok je nekaj najlepšega in povsem vseeno je, s kakšnim sredstvom ga izvabiš. Predvsem gre za to, da se otrokom, ki so zboleli za rakom, za trenutek polepša bolnišnično puščobo in jih razveseli. 

Novice Državni zbor razkril težko pričakovani video

Kdo bi bil po vašem mnenju idealen minister za zdravje in ali podpirate sedanjega ministra Danijela Bešiča Loredana?

Na tem ministrstvu se je v preteklosti dogajalo toliko stvari in smili se mi tisti, ki bo zares želel narediti spremembe v zdravstvu. Zdravstvena reforma in reforma zdravstvenega zavarovanja je nujna, a jo bo zelo težko vpeljati zaradi tako velike želje po delitvi denarja, ki se razdeli v zdravstvu. Menim, da je to eno najtežjih ministrstev, predvsem pa najtežja naloga in bo tudi moja prioriteta pri bodočih aktivnostih, če bom predsednica republike. Imamo javno zdravstvo, a ljudje morajo razumeti, da javno zdravstvo ne pomeni državno zdravstvo. ZZZS financira samo in izključno državne bolnice, državne zdravstvene domove in nekatere koncesionarje. 

Nenavadno in groteskno je, da nam bo v primeru, da gremo k zasebniku na Hrvaško, ZZZS povrnil stroške, če pa gremo v Sloveniji k zasebniku, nam stroškov ne povrnejo. Ob dolgih čakalnih vrstah in veliki krizi v zdravstvu bi morali misliti le na paciente, se pravi bi moral denar slediti storitvi, ki je bila opravljena, ne pa da denar določa, kam bo pacient šel. Tako bi se ustvarila zdrava konkurenca in bolj javno zdravstvo po zgledu nekaterih evropskih držav, ki imajo to dobro urejeno. Zdaj ima državno zdravstvo v celoti monopol nad tem, kje se bo človek zdravil. S tem je preprečena konkurenca in s tem se zapirajo vrata, čakalne dobe se ne bodo skrajšale. 

Od leta 2012 Sabina Senčar skupaj s kolegico vodi zasebno genikološko ordinacijo. Foto: Ana Kovač

Za primer, tako kot betežnemu konju ne bomo pomagali, če mu damo več krme, tudi slabemu zdravstvenemu sistemu ne pomagamo, če vložimo več denarja. Najprej je nujna prenova sistema, popolna zdravstvena reforma. Če se tega do zdaj še ne zavedamo, je to velika težava. Seveda sem za javno zdravstvo, a javno zdravstvo mora biti dostopno vsem in vključiti moramo vse razpoložljive vire. 

Veliko zdravnikov poleg redne službe v javnem sektorju, opravlja še popoldansko delo pri zasebnikih. Kako je to praktično in teoretično sploh mogoče in kakšno je vaše mnenje o tem?

Sama sem zasebnik, nisem, kot jim rečejo nekateri, "dvoživka". Povsem dovolj mi je ena služba in težko si predstavljam, da bi dobro opravljala dve službi, če eno opravljam z vso predanostjo in energijo. To je zame nepredstavljivo. 

Sankcioniranje tega se mi ne zdi nujno, raje naredimo eno ali drugo sfero bolj privlačno, da bodo ljudje raje delali v javnem ali v zasebnem sektorju. Mislim, da ljudje ne odhajajo samo zaradi denarja, zdravniki so utrujeni. Zagotovo so pogoji dela pri zasebnikih boljši, to so dokazale tudi ankete. O tem se moramo pogovoriti, a na pošten način. Goljufanje pri dejstvih vodi v katastrofo. Ta diskurz moramo pošteno vzpostaviti, ne pa da je zasebno zdravstvo rešitelj javnega zdravstva. To ni res, zasebno zdravstvo je del javnega zdravstva, ampak se postavlja po robu državnemu zdravstvu. 

Potekajo pogajanja med ministrstvom za zdravje in Fidesom. Se strinjate z njihovimi zahtevami, da zdravniki izstopijo iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Podpirate to?

Jaz podpiram izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema, vedeti pa moramo, da bo to za sabo potegnilo veliko negodovanja pri ostalih javnih uslužbencih. Vidimo, da so se šolniki že začeli oglašati. To za sabo potegne plaz. 

Verjetno enoten plačni sistem na splošno ni bila najboljša rešitev. Ne, da ideja o enotnem plačnem sistemu ni bila najboljša, vse kaže, da zahteva revizijo, če so vsi tako zelo nezadovoljni. In verjamem, da so. Plače so vse nižje, to se mi zdi glavni problem. Plače v Sloveniji so prenizke, javni sektor v Sloveniji je hipertrofiran in je zato zelo drag. Neko ravnotežje med vsemi deležniki je treba iskati, a na pošten način in z dejstvi. 

Kako komentirate izjavo predsednika vlade Roberta Goloba, da imamo proti covid-19 dve naravni zdravili, sonce in morje? 

Nekateri širijo teorije, da nam s cepljenjem proti covid-19 vstavljajo čipe. Vaš komentar?

Tega ne mislim, da nam s cepljenjem vstavljajo čipe. Ne čudim pa se, da so se ustvarile razne struje in teorije zarote. Za nekatere stvari se je zdaj jasno izkazalo, da ni šlo za zaroto. Brez kakršnihkoli predhodnih poizkusov smo šli takoj na tretjo fazo, na preizkus na ljudeh v večjem številu, brez dokazil o kratkoročnih in dolgoročnih posledicah, o genotoksičnosti, o teratogenosti. To je bilo procesno napačno, pa četudi bi bilo cepivo zares najboljše na svetu, ima vseeno cepljenje status kliničnega preizkušanja in kot tako se ni držalo niti enega od pravil, ki so uzakonjeni za postopke kliničnega preizkušanja na ljudeh. Kršene so bile Helsinška konvencija, Oviedska konvencija, Hipokratova zaveza, Nürnberški kodeks, vse se je kršilo. To moramo razrešiti, da se ta napaka ne bo več ponovila. 

Vlada priporoča nošenje mask v zaprtih prostorih. Vi v svoji ordinaciji nosite masko?

V operacijski dvorani obvezno nosim masko. V ambulanti, če sem zdrava, maske ne nosim, če pridejo k meni ljudje, ki so zdravi, maske ne nosijo. To je priporočilo in v mojih prostorih se jaz sama odločam, ali bom ravnala v skladu s priporočili ali bom ravnala v skladu z ustaljeno zdravniško prakso. 

Nimamo dokaza, da bi z nošenjem mask ustavili prenos virusa in zaščitili sebe in druge. Ko bom ta dokaz imela, bom morda razmišljala drugače. Običajna kirurška maska ne more zaščititi pred prenosom virusa, ki se prenaša aerosolno, se pravi z zrakom. Veliko več bi recimo morali delati na prezračevanju prostorov, to bi bilo veliko bolj učinkovito. 

Ali podpirate cepljenje otrok proti HPV?

Situacija, ki se je dogajala v zadnjih treh letih, je v marsičem spremenila moj pogled na politiko v zdravstvu. Rekla bi, da me je malo zbudila. Vedno sem zagovarjala cepljenje zdravih otrok z namenom, da cepivo res naredi to, kar obljublja. Torej da prepreči zbolevanje otrok in prepreči prenos bolezni. S tem smo zaščitili celotno populacijo, ko smo cepili otroke. To morajo zagotoviti vsa cepiva. Tista, ki so v resnici zmanjšala določeno bolezen v populaciji, seveda so imela tudi stranske učinke, a je bilo tega veliko manj, kot pa pri cepivih za koronavirusno bolezen. 

Cepivo proti HPV sem podpirala, svoje otroke sem cepila. A tudi tukaj rezultati niso tako dobri, kot je kazalo na začetku. V tem času bi se že moralo poznati blazno zmanjšanje raka na materničnem vratu, a tako drastično, kot so obljubljali, se to ni zgodilo. Lahko da zato, ker cepivo ni pokrilo vseh sevov, morda raka povzročajo tudi drugi sevi, lahko da zato, ker ni precepljena celotna populacija in se virus še vedno prenaša, ker smo cepili le deklice. Teh vprašanj in odgovorov je veliko. Prvič se zavedam, da smo tudi tukaj izpustili bistveno diskusijo in tudi tukaj bo nujna širša diskusija o tem, kaj smo naredili, na kakšen način in kaj bi bilo treba še izboljšati. 

So vaši otroci cepljeni po programu obveznega cepljenja?

So cepljeni, še celo nekaj več.

"Situacija, ki se je dogajala v zadnjih treh letih, je v marsičem spremenila moj pogled na politiko v zdravstvu. Rekla bi, da me je malo zbudila." Foto: Ana Kovač
Kaj menite o teoretikih zarote chemtrails (kemične sledi, ki jih puščajo letala)? Nekateri verjamejo, da gre v resnici za kemično orožje.

Jaz se na to ne spoznam. Človeka ne moremo odpraviti kar tako, enako tudi otroka, stvari mu je treba razložiti, se pogovarjati. Verjamemo samo v Boga, vse ostalo je treba preveriti. Ko se pojavi nek dvom, strah, je nujno razčiščevati. Če pometemo pod preprogo, to v ljudeh vzbudi še večji dvom. Če nočemo, da se zarote razvijajo, jim je treba ali pritrditi ali jih ovreči. Če hočemo pomiriti ljudi, je nujna širša diskusija strokovnjakov z vseh stvari in potem lahko vidimo, za kaj gre. 

Novice Kandidatka za predsednico države: "V znanost ne bomo verjeli" #video

Protikandidatka Nataša Pirc Musar je MNZ zaprosila, da pozovejo vse javne ustanove, da objavijo njen naslov, kamor lahko volivci pošljejo overjene podpise. Kako komentirate to potezo Pirc Musarjeve in ministrstva?

Ko sem to slišala, sem se ji zahvalila za idejo in tudi sama vložila vlogo na ministrstvo. Naredila je tako, kot je ona mislila, da bo najbolj učinkovito, in bilo je zakonsko pravilno, zato ni bilo nič narobe. Bila bi njena dobra volja, lepa poteza, če bi o tej možnosti obvestila svoje protikandidate. 

Bi sami to storili?

Mislim, da bi. Jaz spoštujem svoje protikandidate. 

Mislite, da vas Pirc Musarjeva ni spoštovala?

Ne vem, če gre za nespoštovanje. Bori se za uspeh na volitvah, to je njen način boja za zmago. Jaz ne bi komentirala človeka, dejanje je le sredstvo za dosego cilja. Vsak potegne na plan svoje orožje. 

Novice Predsedniški kandidati zgroženi nad prednostjo Pirc Musarjeve

Kako ocenjujete delo predsednika Boruta Pahorja?

Predsednik v mirnem času je nekaj drugega kot predsednik v kriznih razmerah. V kriznih razmerah mora biti varovalka, vedno in za vsako ceno mora braniti ustavni red. To pomeni postaviti se v bran temeljnim človekovim pravicam, svoboščinam in demokraciji ter delovati v interesu naroda, ki ga je izvolil. 

Mislim, da se v kriznih časih niti enkrat ni pojavil v bran ustavnih pravic malega človeka, nekoga, ki je zunaj jedel burek, pa so ga kaznovali, ni obiskoval bolnišnic, ni se pojavil in potolažil naroda. Moram pa priznati, da je gospod Pahor častne in protokolarne funkcije opravljal brezhibno. Navzven je bil zelo protokolarno ustrezen predsednik, v kriznih časih pa je odpovedal pri osnovnem, kar bi moral braniti in kar je zaprisegel. Za vsako ceno bi moral braniti ustavni red in ustavne pravice svojih ljudi, z namenom, da bi delal v dobro ljudi, in ne politike. To je majhna razlika med moralo in etiko. Moralo branijo vojska, pravo, državni aparat ... Etičen človek pa se vedno in povsod zavzame za pravičnost, stališča enakosti, zavzame se za človeka tudi takrat, ko ni povsem v skladu z zapovedanimi normami. 

Varovalko potrebujemo ravno v kriznih časih, zato ni naključje, zakaj je predsednik tudi poveljnik vojaških sil. Tudi vojna je oblika krize. Krize imajo veliko obrazov in moral bi se izkazati v vsaki krizi na način, da zastopa svoj narod. 

Majhna je razlika med etiko in moralo, pove Sabina Senčar: "Moralo branijo vojska, pravo, državni aparat ... Etičen človek se vedno in povsod zavzame za pravičnost, stališča enakosti, zavzame se za človeka tudi takrat, ko ni povsem v skladu z zapovedanimi normami." Foto: Ana Kovač

Pred nami so težki časi; situacija v Ukrajini se zaostruje, energetska kriza, inflacija, covid-19. Kako ocenjujete, da se Golobova vlada sooča z izzivi? Ali je po vaše Slovenija pripravljena na letošnjo zimo?

Ne, Slovenija ni dobro pripravljena. Poleg tega mislim, da smo se prenaglili s tem prehodom na zeleno. Zagovarjam energetski prehod na brezogljično pridobivanje energije, a to ne gre čez noč. To zahteva čas, ne samo nekaj let, morda bo pretekel čas generacij, da bo to izpeljano brez prevelikih obremenitev za ljudi. Ljudje po krizi nismo pripravljeni na novo krizo. 

Kar se tiče zdravstvene krize, je premier držal obljubo, in otroci so v šolah, da ostanejo otroci, da ohranjajo zdrav življenjski slog. Za to sem mu hvaležna, otroci so moja največja prioriteta. Enako velja za starejše, ranljive skupine. A bojim se, da šol tokrat ne bodo zapirali zaradi zdravstvene krize, ampak zaradi energetske. Kakor spremljam poročila iz Nemčije, kjer so zaradi energetske krize že začeli zapirati bazene in telovadnice, se zna zgoditi, da bodo zaprli tudi šole. Morda se nam obeta enako. 

Energetska kriza ali kriza blaginje, da imamo bolj prazne žepe, ni le posledica vojne v Ukrajini. To je posledica vsega; inflacije, zadolževanja, zaprtja. To je posledica preteklih dejanj, napačnih političnih odločitev. Ukrepi proti Rusiji so le delček tega, le pika na i. Golob je prišel v neko zatečeno stanje, uvrščen je v zatečeno stanje v Evropi. Kako se bo s tem spopadal, bomo videli šele v prihodnjih mesecih. Zdaj ocene še ne moremo podati. 

Kako komentirate odstranjevanje žice na meji?

Absolutno sem za odstranitev ograje v celoti. Obstaja razlika med ilegalnimi in legalnimi begunci in tega ne moremo enačiti. Sama ograja ni preprečila vdora ilegalnih beguncev, vdor ostaja. Problema beguncev se ne rešuje z bodečo žico, ta le naredi škodo lokalnim prebivalcem in naravi, živalim. Begunsko krizo se rešuje na mestu izvora in nikakor ne s postavljanjem žice. 

Ali menite, da Ukrajini Zahod ne bi smel pomagati z orožjem?

Nikakor. S tem, da se vpleta vse več držav, se vojna širi. Tako se vojne ne rešuje, vojno se vedno rešuje za pogajalsko mizo. Če ne gre tako, pa čimprej. Mogoče smo tukaj že prepozni. To se ni začelo dogajati danes, začelo se je že leta 2014. Prej smo si zatiskali oči vsem tem in zato pravim, da smo morda že prepozni. Leta 2014 smo še imeli informacije o tem, kaj se dogaja v Ukrajini in kako ubijajo nedolžne civiliste, 2015 je bil v Delu objavljen zadnji članek, kdo v Ukrajini ubija koga. Potem je sledilo popolno zatišje. Ampak to, da mi nismo vedeli, kaj se dogaja, ne pomeni, da tega ni bilo. Vmešavanje in širjenje Nata, kot sama vem, ni prineslo nič dobrega. Je v Libiji po odhodu Nata ostala blaginja, demokratično vzdušje, enako v Afganistanu, Iraku? Umrlo je le veliko nedolžnih otrok in civilistov. 

Podpiram, da se nudi humanitarna pomoč, sem za sprejem beguncev, sem za to, da se pošilja strateške predloge, se pomaga pri pogajanjih. Orožje pa v medicini pomeni samo eno, uničenje in smrt. Kot zdravnici mi je vseeno, katera stran je mrtva, orožje ubije ene in druge. Ne delam razlik, človeško življenje je človeško življenje. Putinovo agresijo absolutno obsojam. Vso agresijo, vse vojne obsojam, ampak vojno se omejuje s pogajanji, ne s porabo vse več orožja in vpletanjem vse več držav. Mir in orožje ne gresta skupaj. 

Zunanja ministrica Tanja Fajon je pred dnevi dejala, da je zadržana do vstopa Ukrajine v Nato. Vaše mnenje?

Trenutno sem proti. Čim bi bila Ukrajina sprejeta v Nato, smo mi kot članica Nata avtomatsko v vojni. Si res želimo vstopiti v vojno? Rekla bi, da ne. 

Novice Predsedniški kandidati brez odgovorov: koliko jih bo stala volilna kampanja, ne vedo

Novice Fajonova: Slovenija zadržana do vstopa Ukrajine v Nato