S spremembo ustave do predčasnih volitev?

V Zares pa predlagajo drugačne spremembe. Ustava in zakonodaja sicer že zdaj omogočata različne poti do menjave vlade. V največji vladni stranki SD pravijo, da bodo na predlog SDS odgovorili v ponedeljek po seji poslanske skupine SD, v LDS pa, da bodo o predlogu razpravljali, ko ga bodo prejeli.

"Predlog SDS ne sledi dobrim evropskim praksam"

"Veseli nas, da je SDS ponovno pritrdila oceni Zaresa, da je mogoče priti do predčasnih volitev na urejen in pregleden način samo na podlagi spremembe Ustave," pa je dejal predsednik Zares Gregor Golobič. Težava predloga SDS pa je po njegovi oceni v tem, da "ne sledi dobrim evropskim praksam, temveč izhaja iz njihovega sovražnega odnosa do aktualnega predsednika države Danila Türka. Obstoječe rešitve, ki jim je botroval enako negativen odnos do tedanjega prvega predsednika predsedstva RS Milana Kučana, danes hromijo politični sistem v Sloveniji".

Zato je predlog Zaresa, da se skozi spremembe ustave "uravnotežijo pristojnosti med različnimi vejami oblasti in institucijami, tako da bi o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev lahko odločal predsednik republike v situaciji, ko bi mu predsednik vlade vrnil mandat". Golobič ob tem upa, da se bo ustavna komisija čim prej lotila tega in še nekaterih drugih vprašanj (na primer vprašanja referendumske ureditve), ki so pomembna, in bi jih bilo nujno doreči še pred morebitnimi predčasnimi volitvami.

Prvak DeSUS Karl Erjavec je napovedal, da bo v sredo seja izvršnega odbora DeSUS, na kateri bodo obravnavali aktualno politično situacijo in sprejeli ustrezne odločitve glede nadaljnjih potez stranke. Iz SLS odgovora še nismo prejeli. Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je dejal, da bi o podpori predlogu SDS razmišljali, če bi bil oblikovan na način, da bi se DZ lahko razpustil sam, če bi za to glasovali dve tretjini poslancev.

SDS: Predčasne volitve so "edina realna opcija"

Poslanska skupina SDS je napovedala, da bo v ponedeljek vložila predlog za spremembo 81. člena ustave, s katerim se ureja postopek za izvedbo predčasnih volitev. Po predlogu bi se državni zbor lahko sam razpustil s sklepom, ki bi ga sprejela absolutna večina vseh poslancev, na tej osnovi pa bi predsednik republike razpisal predčasne volitve.

Predčasne volitve so v razmerah, v katerih se je znašla Slovenija, "edina realna opcija, saj je potrebno čim prej oblikovati novo koalicijo, ki bo imela dovolj visoko stopnjo legitimitete, da bi lahko izpeljala prepotrebne reforme", svoj predlog utemeljujejo v poslanski skupini SDS. Predlog spremembe ustave bodo ob tem v ponedeljek ponudili v sopodpis vsem poslanskim skupinam, so še napovedali v sporočilu za javnost.

"Kriza državnih institucij in njihove legitimitete"

Kot sicer ugotavljajo v sporočilu za javnost, se kriza gospodarstva v Sloveniji "v zadnjem obdobju vse bolj preliva tudi v krizo državnih institucij in njihove legitimitete", slednjo pa se v politiki pridobi na volitvah.

Čeprav se praktično vsa strokovna javnost in sodeč po anketah javnega mnenja tudi velika večina volivcev strinja, da bi bile predčasne volitve v sedanjem trenutku edini razumni izhod iz krize legitimitete, obstoječa ustava tega praktično ne omogoča, opozarjajo v največji opozicijski poslanski skupini.

Konsenz bo med poslanci težko doseči

Sama sprememba ustave sicer terja podporo dveh tretjin navzočih poslancev, torej širok konsenz med poslanci, ki ga bo po mnenju nekaterih poznavalcev enako težko doseči kot predčasne volitve po sedanji ureditvi. Ustava in zakonodaja sicer že zdaj omogočata različne poti do menjave vlade.

Predsednik vlade lahko odstopi. Z njegovim odstopom preneha mandat celotni vladi. Predsednik vlade gre lahko tudi v parlament po zaupnico. Da jo dobi, mora vlado podpreti absolutna večina poslancev (torej najmanj 46).

Vprašanje zaupnice lahko premier veže na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru, pri čemer predlaga, naj se zakon ali druga odločitev sprejme ali zavrne. V tem primeru se o zaupnici ne glasuje posebej, ampak se glasuje samo o zakonu oziroma drugi odločitvi. Velja, da je vladi izglasovana zaupnica, če je bila sprejeta odločitev, ki jo je predlagal predsednik vlade - torej je bil denimo zakon, katerega sprejem predlaga premier, sprejet. V nasprotnem primeru je bila vladi izglasovana nezaupnica.

"Zaupnico bi vezal na stvari, ki so za SD pomembne"

Predsednik vlade Borut Pahor je po superreferendumski nedelji najprej napovedal možnost, da bi zaupnico vezal na interventni zakon, nato je omenjal možnost, da bi jo vezal na rebalans proračuna. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič pa je med petkovo sejo predsedstva SD dejala, da o tem, na kaj bi Pahor lahko vezal zaupnico, še teče razprava, vsekakor pa bi jo vezal na stvari, ki so za Socialne demokrate pomembne.

Če vlada na glasovanju o zaupnici ne dobi podpore, mora državni zbor v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico. Predsednik vlade oziroma najmanj 10 poslancev lahko namreč zahtevajo ponovno glasovanje, pri čemer je drugo glasovanje dokončno.

Vlado lahko zamenjajo tudi poslanci na lastno pobudo

Če državnemu zboru v 30 dneh ne uspe imenovati vlade, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve. Vlado lahko zamenjajo tudi poslanci na lastno pobudo. Ustava omogoča interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. Če po razpravi o interpelaciji večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi, državni zbor vlado ali ministre razreši.

Predčasne volitve razpiše predsednik republike

Prav tako imajo poslanci na voljo institut konstruktivne nezaupnice, pri čemer na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev (najmanj 46) izvolijo novega predsednika vlade. Volitve novega predsednika vlade se opravijo najprej v 48 urah in najpozneje v 7 dneh po vložitvi predloga za izvolitev. Predčasne volitve razpiše predsednik republike z aktom o razpustitvi državnega zbora. Predčasne volitve se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa.

Aktualna vladna koalicija ima po odstopu DeSUS iz koalicije 42 poslanskih glasov, premier Pahor pa že vodi manjšinsko vlado, pri čemer lahko vsaj pogojno računa še na glasove nepovezanih poslancev ali predstavnikov manjšin. Če izstopi še Zares, bo imela vlada le še 33, če izstopi še LDS pa ostane SD sama z 28 poslanskimi glasovi.