Četrtek, 23. 11. 2023, 13.37
11 mesecev, 2 tedna
Robert Golob: Svojih ciljev ne moremo doseči, če ne delamo skupaj
V generalu Rudolfu Maistru danes vidimo zgled ter sledimo vrednotam, s katerimi so naši predniki zagotovili naš obstoj, kulturo in jezik, je poudaril premier Robert Golob. "Znanje, svoboda, sodelovanje in solidarnost so temelj naših ukrepov in načrtov. Svojih ciljev pa ne moremo doseči in težav ne moremo rešiti, če ne delamo skupaj," je dodal.
Predsednik vlade Robert Golob je v poslanici ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, spomnil, da se danes spominjamo generala trdnega značaja in neomajnih prepričanj. Po njegovih besedah je bil Maister velik domoljub, ki je pred 105 leti v Mariboru postavljal zgodovinske mejnike boja za svobodo ter s svojimi borci pogumno in neustrašno razorožil nemško varnostno stražo. Skupaj s številnimi učitelji, izobraženci, razgledanimi in zavednimi ljudmi je generacijam prenašal znanje, etiko ter vedenje o svobodi, je zapisal Golob.
"Dan Rudolfa Maistra, vojaka, ki je bil tudi pesnik, nas obvezuje, da generacijam za nami zagotovimo takšno življenje, da bodo znali izkoristiti priložnosti in se bodo znali odločiti tako, kot je prav," je še dodal v poslanici.
Klakočar Zupančičeva: Maistrovo delo in predanost narodu ostajata kot vir navdiha
Generala Rudolfa Maistra lahko po mnenju predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič uvrstimo med ključne osebnosti slovenske zgodovine. "Njegovo delo in predanost lastnemu narodu naj ostajata kot vir navdiha za ohranjanje slovenske identitete in svobode," je predsednica DZ zapisala v poslanici.
Predsednica DZ je v poslanici spomnila, da je Maister pred 105 leti "v zadnjih vzdihljajih prve svetovne vojne v odločilnem trenutku tik pred prevzemom nemško-avstrijskega poveljstva v Mariboru stopil v ospredje in z neverjetno odločnostjo postal legendarni osvojitelj in branitelj naše severne meje".
"S svojo neustrašno vojsko braniteljev slovenskega ozemlja je brez enega samega izstreljenega naboja in človeških žrtev razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Kasneje je svoje poslanstvo še nadaljeval – tudi na širšem štajerskem območju je uveljavil ljudsko voljo in tako dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo," je navedla.
Maistrova dejanja je označila za dejanja prvovrstnega zgodovinskega pomena za obstoj takratne jugoslovanske države in današnje samostojne Slovenije. "Kljub dejstvu, da so bila njegova dejanja in hrabrost njegovih soborcev za severno mejo v času po drugi svetovni vojni skoraj pozabljena, so mnogi slovenski umetniki kasnejšega časa prepoznavali in priznavali veličino njegovih dejanj ter ustvarjanja. Upodobili so ga slikarji in kiparji, o njem so pisali pisatelji, njegovo poezijo so uglasbili znani slovenski skladatelji, o njegovih največjih življenjskih trenutkih so bili posneti filmski dokumentarni zapisi ter pripravljene številne razstave," je zapisala.
Pozvala je, naj njegovo delo in predanost lastnemu narodu ostajata kot vir navdiha za ohranjanje slovenske identitete in svobode, njegova karizmatičnost, s katero je pritegnil množico v boj za slovensko ozemlje, ter neustrašna odločnost pa naj nam bosta v pomoč za lastno kritiko, kakšna je naša narodna zavest.
"Naj nam bo današnji dan v opomin na njegovo dediščino in naj nas spodbuja k spoštovanju vrednot, za katere se je general Rudolf Maister tudi boril," je še dodala.
Pirc Musarjeva: General Maister se je boril za svobodo in mir, za slovenstvo
General Rudolf Maister je v noči na 23. november 1918 razorožil nemško zeleno gardo in jo izgnal iz Maribora. To pogumno dejanje je po mnenju predsednice republike Nataše Pirc Musar pomembno vplivalo na tok zgodovine našega naroda v 20. stoletju. "Maister je vedel, za kaj se je boril: za svobodo in mir, za slovenstvo," je zapisala v poslanici.
Predsednica republike je v poslanici izrazila hvaležnost Zvezi društev general Maister, da med ljudmi ohranja spoštljiv spomin nanj in njegove borce.
Omenila je sredino državno proslavo, s katero so se Maistru in njegovim borcem poklonili natanko 105 let potem. "Bila je uvod v praznično Maistrovo leto 2024, v katerem bomo obeležili 150-letnico njegovega rojstva in 90-letnico njegove smrti. Celoletno praznovanje bo priložnost, da skupaj počastimo njegovo voditeljstvo in dediščino, ki je polna ljubezni do domovine in umetniškega izraza, zaznamovanega z mečem in peresom," je zapisala v poslanici.
Ko prebira njegove pesmi, čuti, da je njegovo pero nosilo breme mečev, ki so po Evropi sejali smrt. Ob vsem dogajanju po svetu, v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, ji globoko v srce zarežejo verzi iz njegove pesmi Mati, je navedla.
Srčno si želi, da bi materam in očetom povsod po svetu prihranili bridke solze izgube, otrokom pa negotovo prihodnost. "Da bi njihova peresa zanosno vodili optimizem in načrti za prihodnost, ne pa bremena napak, ki jih ponavljamo iz generacije v generacijo. To si naši otroci zaslužijo," je zapisala in vsem čestitala za praznik z željo, da ga praznujejo "s ponosom in hvaležnostjo".