Ponedeljek, 29. 7. 2019, 4.00
4 leta, 7 mesecev
Ris iz Karpatov na zmenku z domačo risinjo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,99
Ris Goru, ki so ga maja v naše gozdove pripeljali iz romunskih Karpatov, je med križarjenjem po svojem novem gozdnem teritoriju že naletel na prvo ljubezen. Z domačo, slovensko risinjo Tejo že redno hodita na zmenke.
Podatki z njunih telemetričnih ovratnic kažejo, da sta se risa srečala že štirikrat, od tega enkrat na obilnem kosilu, drugič pa že na bolj pomenljivem obisku sredi noči. Pri projektu Life Lynx, ki skrbi za širjenje naše populacije risov, držijo pesti, da bi kosmata romanca trajala do marca, ko je čas risjega parjenja.
Ris Goru je pred dvema mesecema tako veselo stekel v gozd v Loškem Potoku. V njem se je očitno hitro znašel, saj že osvaja domačo risinjo Tejo.
"Srečala sta se že takoj prvi dan, ko je Goru prišel po svoji poti na njen teritorij. To je bilo 31. maja in že prvi dan sta bila skupaj, potem sta skupaj preživela še nekaj dni, nato sta se ločila, nekaj dni kasneje pa imela skupno kosilo," je za Planet povedal Miha Krofel, raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete UL.
Puščata si sporočila
Njuno pot na oddelku za gozdarstvo natančno spremljajo s pomočjo telemetričnih ovratnic, ki ju risa nosita okrog vratu.
"Vsakih nekaj ur, odvisno od tega, kako je sprogramirana, se poveže s sateliti, izračuna točno lokacijo, kje ris je, in potem pošlje SMS. Vsebina SMS-ja so pa v bistvu koordinate," razlaga Krofel. Te pravijo, da sta se risja zaljubljenca zadnjič srečala 2. julija, zdaj pa se gibljeta vsak na svojem teritoriju. Kljub temu ves čas ostajata v stiku s pomočjo posrednih sporočil, ki si jih v različnih oblikah puščata na štorih, drevesih in skalah.
Pospešiti želijo razmnoževanje
Drugi ris lahko iz njih razbere, kakšnega spola je tisti, ki je sporočilo pustil, in – če gre za samico –, ali je godna za parjenje. In prav razmnoževanje je tisto, ki ga želijo med risi pospešiti. V naših gozdovih je trenutno namreč le okoli 20 risov, ki so večinoma v sorodu, zaradi česar je možnost za preživetje njihovih mladičev zelo majhna.
"Da ima populacija prihodnost, potrebuje neko genetsko osnovo in zdaj upamo, da jo bo Goru, skupaj z ostalimi Risi, ki še pridejo, pomagal osvežiti," pojasnjuje Tomaž Skrbinšek, strokovnjak za varstveno genetiko. Goru je eden od 14-ih risov, ki jih bodo v okviru projekta Life Lynx vključili v populacijo na območju Slovenije in Hrvaške.
"Predvideno imamo, da se štiri živali vključijo na Hrvaško, deset živali v Slovenijo, pet od teh v dinarski del in pet v alpski del," razlaga Rok Černe, koordinator projekta Life Lynx.
