Resni.ca

OBRAMBA, VARNOST IN ODPORNOST

Kako se opredeljujete do povečanja obrambnih izdatkov za glavno opremo Slovenske vojske ter hkratnega povečanja sredstev za odpornost države in družbe (civilna zaščita, kritična infrastruktura, kibernetska varnost)? Prosimo za kratko utemeljitev.

Ne podpiramo samodejno povečevanja izdatkov. Najprej učinkovitost, preglednost in jasen namen. Ne slepo izpolnjevanje tujih kvot. Pet odstotkov je nedvomno številka, ki presega gospodarske možnosti mnogih držav, ki so tolikšen odstotek že zavrnile. Ta odstotek je bil določen pod pritiskom/grožnjami in brez realnih podlag. Nihče nima pravice sprejemati nesprejemljivih diktatov brez najmanj soglasja DZ ali celo ljudstva na referendumu, ki bi potrjeval za to potreben zakon.

Ali podpirate uvedbo vojaške dolžnosti oziroma ponovno vzpostavitev obveznega služenja vojaškega roka?

• Če DA, v kakšni obliki?
• Če NE podpirate obveznega služenja vojaškega roka, katere konkretne mehanizme predlagate za zagotavljanje kadrov, rezerve in operativne pripravljenosti Slovenske vojske ter sistema zaščite in reševanja? 

Ne. Podpiramo oblikovanje aktivnega jedra SV. Potrebne vojaške sposobnosti bi se pridobivalo v procesu izobraževanja v okviru programov izobraževanja na poklicni in srednji stopnji. V nadaljevanju usposabljanje in kondiciranje v trenažnih centrih, in sicer za državljanke in državljane za obdobje trajanja vojaške obveznosti. Tako bi čim večje število državljank in državljanov pridobilo osnovna znanja ter sposobnosti za samozaščitno in samovarovalno delovanje v nujnih primerih v miru, neposredni vojni nevarnosti ali vojni. Kot vojaški obvezniki se lahko občani potem odločijo za sodelovanje v rezervni sestavi, kjer bi se nadalje usposabljali v okviru formacij po rodovih in specialnostih v enotah, kamor bi bili razporejeni kot rezervni pripadniki SV (določeno število dni letno, dokler traja formacijska razporeditev). Seveda bi se vzporedno oblikovali potrebni motivacijski ukrepi v smislu statusnih vprašanj in materialnih ugodnosti.

ZDRAVSTVO

Katere ključne spremembe bi uvedli za izboljšanje delovanja slovenskega zdravstvenega sistema? Navedite tri ukrepe in kako bi uredili čakalne dobe.

Vsi trije ukrepi bi vplivali na zmanjšanje čakalnih dob. V ospredju mora biti:

• pacient in ne izvajalec zdravstvene storitve (pacient bi moral svobodno izbirati, pri kom bo izkoristil storitve, tudi če se odloči za privatnika),
• zmanjšanje birokracije (zdaj se medicinsko osebje ukvarja s preobsežno administracijo in ima posledično manj časa za svoje strokovno področje),
• zmanjšanje porabe (finance) institucijam in prerazporeditev na ljudi (kader in pacienti).

Kako bi jasno in sistemsko postavili ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom (financiranje, kadri, dostopnost)?

V Sloveniji nimamo javnega, temveč državno zdravstvo, kjer ima nadzor nad sistemom peščica ljudi, ki obvladuje politiko. Problem je, da je fokus na izvajalcih storitev (bolnišnice, zdravstveni domovi) in sanaciji njihovih izgub, ne na pacientu. Modernizirali bomo zdravstvo tako, da bo temeljilo na prosti izbiri: bolnik bo sam izbiral, kje se želi zdraviti, vse storitve pa bodo plačane iz javnega denarja, ne glede na ustanovo. Možnost, da se bolnik sam odloči, kje se bo zdravil, pomeni, da se bo zdravniška storitev takoj ocenila, s tem se bomo približevali trgu popolne konkurence med državnimi in nedržavnimi ponudniki zdravstvenih storitev, pri čemer bo prevladalo merilo kakovosti za pacienta. Pripomnimo, da imamo v Sloveniji tri odstotke privatnikov. Če ti ogrožajo 97 odstotkov državnega zdravstva, potem je v naši državi zdravstvo v resnično skrb vzbujajočem položaju.

Čakalne vrste se bodo skrajšale in končno odpravile, korupcija v zdravstvu bo zatrta. Denarja bo dovolj, da bomo vzdrževali dobro, sodobno ter učinkovito zdravstvo, ki bo ogledalo moderne in razvite Slovenije.

DRAGINJA IN STROŠKI ŽIVLJENJA

Kaj boste v prvem letu mandata naredili, da se zmanjša pritisk draginje (hrana, energija, stroški)?

Davki so ključni za državo in njene državljane. Previsoke stopnje znižujejo življenjski standard posameznikov, zmanjšujejo stimulacijo podjetij, zavirajo gospodarstvo in posledično zmanjšujejo tudi davčne prihodke. Nižji davki povečujejo razpoložljiv dohodek, znižujejo cene dobrin, spodbujajo produkcijo in rast BDP. Raziskave, vključno z Lafferjevo krivuljo, kažejo, da je optimalna efektivna davčna stopnja okoli 33 odstotkov, višje obremenitve pa zmanjšujejo prihodke države. Trenutno slovenski davkoplačevalec dejansko plača do 56 odstotkov svojih prihodkov, podjetja celo okoli 64 odstotkov.

Naš cilj je modernizirati davčni sistem: enotna davčna stopnja, odprava progresivnega obdavčevanja premožnejših, poenostavitev sistema in znižanje nepotrebnih trošarin. To bi spodbudilo investicije, ustvarjanje dobička, več delovnih mest in pravičnost za vse. Trošarine, še posebej za energente, so škodljive, saj zaračunavajo davek na davek ter obremenjujejo že tako preobremenjen proračun gospodinjstev in podjetij. Naša reforma bo državo naredila učinkovitejšo, gospodarstvu prijazno ter ljudem omogočila višji standard in več svobode pri razpolaganju z lastnim denarjem.

GOSPODARSTVO IN DAVKI

Katere konkretne ukrepe načrtujete za podporo slovenskemu gospodarstvu?

Med ključnimi ukrepi iz našega programa izpostavljamo: uvedbo nizkih davkov (opisano v prejšnji točki) in socialne kapice na prispevke za socialno varnost pri 2,5-kratniku povprečne bruto plače (v letu 2026 okoli 6.000 evrov bruto). Splošno olajšavo bomo dvignili na 25 odstotkov povprečne bruto plače (približno 643 evrov mesečno), kar bo izboljšalo položaj vseh zaposlenih.

Zagovarjamo pragmatično energetsko mešanico z jedrsko energijo kot osnovo, dopolnjeno s hidroenergijo, biomaso in drugimi obnovljivimi viri, saj so visoki stroški energije pomemben vzrok revščine in propadanja industrije. Predlagamo vzpostavitev najmanj treh posebnih ekonomskih con na degradiranih območjih (Koper–Sežana, Maribor–Hoče, Zasavje–šaleška regija), ki bodo privabile tehnološko napredna podjetja iz EU, ZDA in Azije ter spodbudile konkurenco za talente in rast plač brez administrativnih posegov države.

Za samostojne podjetnike predlagamo državno kritje bolniške odsotnosti od prvega dne, oprostitev prispevkov v prvih dveh letih poslovanja, poenostavitev birokracije, znižanje davkov in prispevkov, davčne spodbude za start-upe ter stabilno, predvidljivo zakonodajo brez stalnih sprememb.

Ali načrtujete znižanje ali odpravo posameznih davkov (zaposleni, podjetniki, DDV, prispevki)? Posebej navedite, kako bi razbremenili neto plače zaposlenih.

Zavzemamo se za nižanje davkov prav vsem, saj je to izrednega pomena za razvoj gospodarstva, dvig plač, tuje neposredne in zdrave investicije ter preprečevanja odliva kapitala v tujino. Zavzemamo se za to, da se plača dvigne, vendar na pameten način. To pomeni na račun davkov in prispevkov. Obenem znižamo DDV in pocenimo dobrine. Tako povečamo kupno moč ljudi. Ko povečamo kupno moč ljudi, se potrošnja poveča, poveča se t. i. "cash flow" – denarni obtok in država pobere več davka na "prijazen način".

Kako bi nadomestili izpad javnofinančnih prihodkov in katere javne izdatke bi bili pripravljeni zmanjšati?

Prihodki se na dolgi rok ne bi znižali – kupna moč ljudi bi se povečala, kar smo opisali v prejšnji točki. Težava v Sloveniji je ta, da vsaka vlada gleda na kratki rok, od dve do štiri leta, kolikor bo trajalo njihovo vladanje, da lahko pokradejo čim več iz državne blagajne. Če bi gledali na dolgi rok, bi se strinjali z našo programsko točko.

Poleg uvedbe nizkih davkov bi izpostavili še glavno točko našega programa, tj. boj proti korupciji. S to namreč letno odteče 3,5 milijarde evrov (v Sloveniji). S tem denarjem bi rešili marsikatero področje, ne samo gospodarstvo.

DOLGOTRAJNA OSKRBA

Ali podpirate veljavni sistem dolgotrajne oskrbe ter predvidene vire in način financiranja? Če ne, katere spremembe predlagate?

Ne podpiramo, mi bi prispevek ukinili. Država mora poskrbeti za ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo in nimajo ustreznih dohodkov, ki bi jim to omogočali. A rešitev ni v tem, da z dodatnimi dajatvami obremenimo gospodarstvo, temveč v smotrnejši in učinkovitejši porabi dajatev, ki jih država že prejema od državljanov. Lahko bi takoj ukinili (novo) ministrstvo za solidarno prihodnost. S prispevki in davki država že pobere polovico ustvarjenega ter duši gospodarstvo. Tako kot v gospodinjstvu tudi v državi velja: ne moreš porabiti več, kot imaš. Vsak zna porabiti več, kot zasluži, umetnost je pravično razporediti to, kar imamo.

ZAZNAVA VARNOSTI

Kako ocenjujete, da se je v zadnjih mesecih spremenil občutek varnosti med prebivalkami in prebivalci Slovenije, in kateri dejavniki po vašem mnenju na to najbolj vplivajo?

Menimo, da se je občutek varnosti med prebivalkami in prebivalci v zadnjih mesecih poslabšal. Ne toliko zaradi enega samega dogodka, temveč zaradi kombinacije dejavnikov: porasta posameznih nasilnih dejanj, neučinkovitih odzivov institucij, dolgotrajnih sodnih postopkov in splošnega občutka, da enaka pravila ne veljajo za vse. K temu prispevajo tudi gospodarska negotovost, visoki življenjski stroški in nezaupanje v politične odločitve.

Občutek varnosti ni le statistika, temveč zaupanje ljudi, da država deluje. Zato zagovarjamo jasna in enaka pravila za vse, učinkovito delo policije in sodstva, hitrejše postopke ter ničelno toleranco do nasilja. Hkrati je treba odpravljati vzroke negotovosti: ustvarjati stabilno gospodarsko okolje, dostopna delovna mesta in predvidljivo zakonodajo. Varna družba temelji na odgovornosti posameznika in dosledni, pravični državi.

Kako na splošno ocenjujete t. i. Šutarjev zakon – sveženj varnostnih ukrepov, sprejet po smrti Aleša Šutarja? Ali menite, da so sprejeti ukrepi ustrezni ter sorazmerni z vidika varnosti in varovanja človekovih pravic?

Šutarjev zakon ni bil nikoli namenjen reševanju romske problematike, ampak nadzoru celotne populacije.

Romsko problematiko bi v stranki Resni.ca rešili z upoštevanjem načela enakosti pred zakonom. V primeru črnih gradenj izvedemo predpisan postopek zoper prekršek. Če vemo, da imajo prebivalci skupnosti orožje, ga zasežemo. Če to ni v moči lokalne policijske postaje, lahko to opravi posebna enota. Za vsak prekršek poznamo predpisan postopek.

Napaka vladajočih (prejšnjih in sedanjih) je v tem, da nočejo rešiti romske problematike. Tako se ne zahvalijo prebivalcem Slovenije, da so jim dali možnost vladanja. Prepričani smo, da bo zato rezultat na prihajajočih volitvah drugačen – z Resni.co v parlamentu, ki bo začela reševati tudi romsko problematiko.

Kako bi kot vlada krepili odpornost države in družbe proti dezinformacijam, tujemu političnemu vplivu in manipulaciji javnega mnenja? Katere ukrepe bi dali v ospredje?

Odpornost države proti dezinformacijam ter tujemu političnemu vplivu je vprašanje nacionalne varnosti in demokratične stabilnosti. Ključ vidimo v krepitvi medijske in digitalne pismenosti, večji transparentnosti financiranja medijev in nevladnih organizacij ter jasnih pravilih glede tujega vpliva v politiki in gospodarstvu.

Hkrati mora država paziti, da boj proti dezinformacijam ne postane izgovor za omejevanje svobode govora. Namesto cenzure zagovarjamo odprto razpravo, preverljiva dejstva in pluralnost medijev.

V okviru manipulacij bi v času predvolilne kampanje prepovedali objavo javnomnenjskih anket, saj te ne odražajo realnega stanja, temveč vplivajo na oblikovanje volilnega vedenja. Volitve morajo temeljiti na programih in argumentih, ne na ustvarjanju vtisa zmagovalca.

ZAUPANJE V INSTITUCIJE IN UPRAVLJANJE DRŽAVE

Kako bi kot vlada krepili zaupanje javnosti v ključne državne institucije (pravosodje, policija, regulatorji) ter hkrati zagotavljali njihovo neodvisnost in učinkovitost?

Zaupanje javnosti v ključne institucije temelji na preglednosti, odgovornosti in doslednosti njihovega delovanja. Kot vlada bi okrepili neodvisnost pravosodja, policije in regulatorjev z jasnimi zakonskimi okviri, preprečevanjem političnih pritiskov in varovanjem profesionalnih standardov. Hkrati bi uvedli redno transparentno poročanje o delu institucij, hitro in učinkovito obravnavo pritožb ter dostopnost informacij, ki državljanom omogoča razumevanje postopkov in odločitev.

Poudarek bi dali tudi strokovnosti in izobraževanju zaposlenih ter tehnologiji, ki povečuje učinkovitost dela in hkrati zmanjšuje možnost napak ali zlorab. Regulativni organi in nadzorne institucije bi delovali s predvidljivimi in jasnimi pravili, kar zagotavlja stabilnost in enakopravno obravnavo vseh.

Neodvisnost institucij in zaupanje javnosti se krepi z doslednostjo, pravičnostjo in odgovornostjo – državljani morajo videti, da pravila veljajo za vse enako, odločitve pa so strokovne, nepristranske in transparentne.

MLADI IN DIGITALNO OKOLJE

Ali podpirate omejitev dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 15 let, kot jo predlaga vlada? Če ne, kako bi sicer sistemsko zaščitili otroke in mladostnike pred tveganji, povezanimi z uporabo družbenih omrežij?

Naša stranka ne podpira prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Menimo, da takšen ukrep ne rešuje bistva težave, ampak jo zgolj navidezno prekriva. Ključno vprašanje je, ali znamo mlade vzgojiti v odgovorne, kritično misleče in samozavestne posameznike. Otrok, ki v zdravi in stabilni družini razvije občutek za prav in narobe, bo znal razlikovati med virtualnim in resničnim svetom.

Tudi prejšnje generacije smo odraščale ob filmih, televiziji in različnih vsebinah, ki niso bile vedno primerne ali idealne, a tega nismo prenašali v resnično življenje, ker smo imeli jasne vrednote, meje in zgled doma.

Prepovedi in starostne omejitve pogosto ustvarjajo lažen občutek varnosti, hkrati pa odpirajo vrata pretiranemu nadzoru nad uporabo interneta. Takšni ukrepi lahko hitro postanejo orodje sistema za večji nadzor nad digitalnim prostorom in postopno omejevanje svobode govora.

Verjamemo, da rešitev zato ni v prepovedih, temveč v krepitvi družine, odgovorne vzgoje, digitalne pismenosti in osebne odgovornosti. Družba, ki zaupa staršem in vlaga v vzgojo, je dolgoročno bistveno varnejša kot družba, ki vse rešuje s prepovedmi.

STANOVANJSKA PROBLEMATIKA

Kako vidite prihodnost reševanja stanovanjskega vprašanja v Sloveniji? Katere ukrepe boste podprli ter katere oblike najbolj podpirate (javni in neprofitni najem, tržni najem, lastništvo ali alternativne oblike)?

Stanovanjska problematika je eden največjih izzivov v Sloveniji. Povpraševanje močno presega ponudbo, kar so po covidu izkoristili bogatejši investitorji. To je dvignilo cene nepremičnin in najemnine ter otežilo nakup prvega doma, kar vpliva na oblikovanje družin in rodnost.

Država se mora kratkoročno vmešati le z ukrepi, ki povečajo ponudbo, brez poseganja v kmetijska zemljišča, in z odpravo korupcije, da bodo cene sprejemljive. Pravica do nakupa naj bo vezana na državljanstvo, prednost pa naj ima rešitev prvega stanovanjskega vprašanja, pri čemer lahko država pomaga mladim družinam s posojili in odplačevanjem kupnine skozi najemnino.

V dolgem obdobju naj trg deluje po načelu ponudbe in povpraševanja, država pa ne sme konkurirati zasebnim ponudnikom, saj bi jih izrinila in zmanjšala skupno korist. Ukrepi za spodbujanje tržnega reševanja vključujejo normalizacijo obrestnih mer, ukinitev davkov na najemnine, znižanje zemljiških in komunalnih prispevkov, boljšo politiko zazidljivosti in nižji DDV za gradbeni material. S tem bo trg sam uravnal nepremičninski balon in povečal dostopnost stanovanj.

KOALICIJA

S katerimi parlamentarnimi strankami (poimensko) ste pripravljeni sodelovati v koaliciji in s katerimi izključujete sodelovanje?

Večkrat smo že omenili, da s SDS in SD ne bomo šli v koalicijo, saj predstavljata dve krili iste roparske ptice, ki kroji usodo Slovenije že več kot 30 let.

Sodelovali bomo le s tistimi, ki bodo delovali v interesu ljudi in Slovenije ter bodo pripravljeni sprejeti temeljne točke našega programa. Na prvo mesto postavljamo odločen boj proti korupciji, brez izjem in brez dvojnih meril. Temu sledita suverenizem ter zunanjepolitično zagovarjanje nevtralne in preudarne drže. Na tretjem mestu pa so nizki in pravični davki. Če za takšna izhodišča ne bo pripravljenosti, smo povsem pripravljeni biti trdna, načelna in neodvisna opozicija, kakršne Slovenija do zdaj še ni imela. Ne glede na to, ali bomo v opoziciji ali v izvršilni vlogi, bomo vedno podprli vsak zakon ali ukrep, ki bo dober za Slovenijo in njene državljane – ne glede na to, kdo ga bo predlagal.