Referendum o družinskem zakoniku skupaj z županskimi volitvami?

Kot je pojasnil predsednik državnega zbora Gregor Virant, je namreč ugodil pobudi Civilne iniciative za družino in pravice otrok, naj se aktivnosti nadaljujejo po praznikih. Referendum pa bi si želeli skupaj z nadomestnimi županskimi volitvami.

Za zbiranje podpisov imajo na voljo še 33 dni Vodja civilne iniciative Aleš Primc, je dejal, da računajo na to, da bo odločba ustavnega sodišča v uradnem listu objavljena še ta teden in bodo v torek, 3. januarja, lahko nadaljevali z zbiranjem podpisov. Za zbiranje podpisov imajo na voljo še 33 dni. Primc pa je napovedal, da bodo naredili vse, da bo referendum o družinskem zakoniku izveden skupaj z nadomestnimi županskimi volitvami, torej nekje sredi marca. Zavzemajo se namreč, da bi bile nadomestne županske volitve v vseh 11 občinah, katerih župani so postali poslanci, na isti dan. To sta sicer priporočili tudi služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter Državna volilna komisija, ki za dan glasovanja predlagata 11. marec. Županske volitve sicer razpišejo občinske volilne komisije samostojno in ni nujno, da potekajo na isti dan.

Zbrati morajo še nekaj manj kot 15.000 podpisov Civilna iniciativa je septembra v dveh dneh zbrala že več kot 25.000 podpisov, za razpis referenduma pa jih je potrebnih 40.000. Če bi podpise začeli vnovič zbirati 3. januarja, bi jih lahko zbirali najdlje do vključno 4. februarja.

V DZ jih morajo nato vložiti najkasneje v roku sedmih dni, v roku sedmih dni od vložitve podpisov pa mora DZ razpisati referendum. Do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 in ne več kot leto dni od dne razpisa. Dan glasovanja v razdobju najmanj 30 in največ 45 dni sicer državni zbor na glasovanju določi z navadno večino, če pa bi do referenduma preteklo več kot 45 dni, bi morali poslanci odločati z dvotretjinsko večino.

Če bi Civilna iniciativa za družino in pravice otrok rok za zbiranje podpisov izkoristila v celoti in bi DZ referendum razpisal okoli 15. februarja, bi referendum lahko izvedli najbolj zgodaj sredi marca in bi omenjeni 11. marec zamudili. Lahko pa civilna iniciativa podpise, če jih bo zbrala, v DZ vloži tudi prej.

Državljanska tribuna in Liberalna akademija podpirata družinski zakonik V Državljanski tribuni medtem pozivajo državljane in državljanke, naj aktivno podprejo v parlamentu sprejeti družinski zakonik. V Liberalni akademiji pa opozarjajo volivce, naj upoštevajo podobno zakonodajo v drugih državah in sledijo prevladujočim družboslovnim spoznanjem.

Državljanska tribuna: na referendumih ne bi smeli odločati o pravicah manjšin V Državljanski tribuni menijo, da na referendumu državljani ne bodo odločali o tem, ali lahko istospolni pari posvojijo otroka ali ne. Pač pa bodo na referendumu odločali predvsem o tem, ali bodo v prihodnje znali graditi družbo, ki zmore vsaj simbolno priznati tudi obstoj drugačnih, so zapisali. Dodajajo, da v družinskem zakoniku določene pravice istospolno usmerjenim zagotavljajo že drugi predpisi.

Kot so zapisali, nasprotniki zakonika niso navedli prepričljivih vsebinskih argumentov za njegovo zavrnitev, temveč svojo kampanjo "žal gradijo predvsem na demagoškem strašenju in hujskanju proti istospolno usmerjenim".

Ustavno sodišče je po njihovi oceni zamudilo "odlično priložnost, da bi z odločnejšim posegom postavilo višje standarde varovanja pravic manjšin in predvsem omejilo zaskrbljujočo prakso načrtnega grajenja politik na delitvah in ščuvanju proti drugačnosti". Na referendumih ne bi smeli odločati o pravicah manjšin, opozarjajo.

Liberalna akademija: zavrnitev zakona bi vodila k poglobitvi konservativne mentalitete V Liberalni akademiji pa so prepričani, da je ustavno sodišče z odločitvijo glede družinskega zakonika večino državljank in državljanov po nepotrebnem zavedlo v dvom glede temeljnih človekovih pravic in odločanje glede sicer samoumevnega stališča, da enakopravnost manjšine sodržavljank in sodržavljanov pri oblikovanju načina življenja v skladu z njihovimi osebnimi nagnjenji v ničemer ne omejuje tradicionalnih oblik družine, so zapisali v sporočilu za javnost.

V Liberalni akademiji menijo, da so "spričo zgodovinskih, ekonomskih in socialnopsiholoških kontekstov dane velike možnosti, da bo na referendumu zakon zavrnjen". To bi po njihovem prepričanju vodilo "k poglobitvi konservativne, patriarhalne in represivne mentalitete namesto k postopnemu prestopanju takih zastarelih vrednostnih okvirov v celotni družbi", so zapisali.

Ustavno sodišče je v torek sporočilo svojo odločitev, da ne nasprotuje referendumu o družinskem zakoniku.