Četrtek, 2. 4. 2020, 8.51
4 leta, 7 mesecev
Znanstveniki pohiteli: kdaj lahko pričakujemo cepivo proti novemu koronavirusu?
Po svetu poteka že pet kliničnih vrednotenj cepiv proti sars-cov-2, znanem tudi pod imenom novi koronavirus, več kot 40 projektov razvoja pa je v fazi predkliničnih raziskav. Gre za izjemno hiter odziv podjetij in akademikov, vendar pa bo treba učinkovitost cepiv še potrditi, je presodila skupina, ki na ljubljanski fakulteti za farmacijo spremlja to področje. To lahko traja tudi več let.
Cepiva so profilaktična zdravila. Ta pri prejemniku, ki dobi v telo antigen, izzovejo aktivacijo imunskega odziva in oblikovanje imunskega spomina, so pojasnili v skupini, ki deluje na ljubljanski fakulteti za farmacijo. Cepljen posameznik postane imun proti okužbi s specifičnim povzročiteljem bolezni. Če je precepljen dovolj velik delež populacije, je prekinjena veriga prenosa patogena, s čimer so pred nalezljivo boleznijo posredno zaščiteni tudi posamezniki, ki se iz različnih razlogov ne morejo cepiti, poroča STA.
Razvoj cepiva lahko traja tudi več let
Vendar pa morajo cepiva tako kot vsa druga zdravila zadostiti strogim zahtevam učinkovitosti in varnosti, kar pa lahko dosežejo le s skrbno načrtovanimi in obsežnimi raziskavami. To lahko traja tudi več let. Ob tem so v skupini spomnili, da je povzročitelj bolezni covid-19 virus, ki je šele pred kratkim z živali preskočil na človeka. "Kot tak je znanstveni skupnosti relativno slabo poznan, pri učenju o tem novem patogenu pa se naslanjamo na znanje o sorodnih koronavirusih, kot sta sars-cov in mers-cov," so pojasnili.
Cepiva morajo tako kot vsa druga zdravila zadostiti strogim zahtevam učinkovitosti in varnosti, kar pa lahko dosežejo le s skrbno načrtovanimi in obsežnimi raziskavami.
Pomemben mejnik v seznanjanju z novim koronavirusom je bila določitev nukleotidnega zaporedja virusovega genoma, s čimer so znanstveniki dobili vpogled v virusove gene. Prav genska informacija je namreč ključna za izdelavo cepiv, saj predstavlja osnovo za pripravo edinstvenih virusovih proteinov, ki po vnosu v organizem aktivirajo imunske celice, so še sporočili iz omenjene skupine.
Kriza epidemije novega koronavirusa raziskovalcev ni ujela nepripravljenih
"Pandemija raziskovalcev ni ujela nepripravljenih," pa je poudaril državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jure Gašparič, ki je v videonagovoru po poročanju STA dejal, da aktualne okoliščine razkrivajo ves družbeni potencial znanstvenega in raziskovalnega dela.
Raziskovalci, tudi slovenski, namreč že leta in leta izvajajo raziskave, ki so posredno ali neposredno povezane s podobnimi situacijami, s katerimi se srečujemo danes. Na ministrstvu bodo zato vse do zdaj znane informacije, vključno z novimi raziskovalnimi dognanji, po njegovih napovedih združili v enotno zbirko in z njimi informirali javnost. "Prepričani smo, da prav znanost lahko ponudi najboljše odgovore družbi na izziv, s katerim se soočamo," je dodal.
11