Torek, 19. 4. 2016, 18.42
6 let, 6 mesecev
Razkritje Siol.net razburilo politiko: pozivi k odstopu guvernerja Jazbeca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
20
Današnje razkritje Siol.net, da bo zaprtje Factor banke in Probanke državo stalo dodatnih 50 milijonov evrov, o čemer je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) vlado obvestila že februarja, odmeva na političnem prizorišču. V NSi so napovedali sklic nujne seje državnozborske komisije za nadzor javnih financ. Poslanec SDS Marko Pogačnik guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca poziva, naj razmisli o odstopu. Pojasnila bodo zahtevali tudi v SD.
"Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bi morala prek prodaje slabih terjatev vračati denar davkoplačevalcem, ki so bili prisiljeni dokapitalizirati državne banke zaradi zgrešenih poslovnih odločitev nekdanjih vodilnih bankirjev. Tako vodstvo DUTB kot minister za finance Dušan Mramor morata dati konkretna pojasnila."
Tako so v NSi, ki jo vodi Ljudmila Novak, utemeljili zahtevo za sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ, ki jo bodo vložili v prihodnjih dneh. Dejstvo, da bo v bilancah DUTB zaradi pripojitve Factor banke in Probanke po dozdajšnjih ocenah nastala 50-milijonska luknja, so označili za "nedopustno".
V Novi Sloveniji, ki jo vodi Ljudmila Novak, so zahtevali sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ.
Pogačnik: Jazbec naj razmisli o odstopu
Podobnega mnenja je poslanec SDS Marko Pogačnik. "Osebno sem prepričan, da največjo odgovornost za to nosita Banka Slovenije in guverner Boštjan Jazbec. Smiselno bi bilo, da bi Boštjan Jazbec razmislil o odstopu," je poudaril Pogačnik, saj je bila "sanacija Factor banke in Probanke nepregledna, brez ustreznih cenitev in revizij".
SDS je že konec leta 2013 zaradi likvidacije obeh bank vložila zahtevo za interpelacijo tedanjega ministra za finance Uroša Čuferja. Smiselnost in gospodarnost likvidacije z vidika davkoplačevalskega denarja ugotavlja tudi državnozborska komisija za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar.
Po mnenju poslanca SDS Marka Pogačnika največjo odgovornost nosi guverner Boštjan Jazbec.
Han: Nekdo se očitno dela norca
Naše razkritje je razburilo tudi koalicijo. "Nekdo se očitno dela norca," ga je komentiral vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.
Za poročilo, ki ga je DUTB že februarja poslala na vlado, do danes ni vedel. "Zahtevali bomo trdna pojasnila ministrstva za finance. Gre za absurd. Slabi banki za mala podjetja smo nasprotovali, pri Factor banki in Probanki pa je ministrstvo na vsak način vztrajalo pri pripojitvi," je dejal Han.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je šele danes izvedel za poročilo, ki ga je februarja dobila vlada.
Mramorjevi še brez stališča do dokapitalizacije DUTB
Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Dušan Mramor, so včeraj pojasnili, da stališča do dokapitalizacije DUTB še nimajo. In to kljub temu, da so poročilo, v katerem jih je DUTB obvestila o kapitalski luknji ob pripojitvi obeh bank, prejeli že februarja. Stališče bodo tako imeli šele, ko "bo DUTB ovrednotila vrednotenje postavk, prenesenih iz obeh bank, mnenje pa bo dal revizor, ki revidira finančne izkaze DUTB".
"DUTB ima v procesih prestrukturiranja pomembno vlogo, saj nastopa v vlogi koordinatorja bank in drugih upnikov. Zagotoviti bo treba učinkovitost izvajanja te vloge, tako z novimi orodji v noveli zakona kot tudi s kapitalsko okrepitvijo DUTB," so poudarili na ministrstvu.
Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Dušan Mramor, so včeraj pojasnili, da stališča do dokapitalizacije DUTB še nimajo.
Strošek zaprtja obeh bank: pol milijarde evrov
Če bo država v DUTB zaradi pripojitve Factor banke in Probanke vložila še dodatnih 50 milijonov evrov kapitala, bo strošek zaprtja obeh bank za davkoplačevalce znašal že skoraj pol milijarde evrov.
To je približno sto milijonov evrov več od ocen iz septembra 2013, ko je Banka Slovenije v Factor banki in Probanki imenovala izredni upravi. Spomnimo, takrat sta Čufer in guverner Jazbec javno napovedala, da bo zaprtje obeh bank državo stalo 400 milijonov evrov.
Jazbec leta 2013: Strošek likvidacije bo 400 milijonov evrov
"Celoten strošek likvidacije (obeh bank, op. a.) za proračun in vlado je ocenjen na 400 milijonov. Dodatni znesek dokapitalizacije je tam zgolj zato, da se zagotavlja minimalna solventnost obeh bank," je Jazbec 20. septembra 2013 razlagal poslancem komisije za nadzor javnih financ. Že nekaj mesecev zatem je država v Factor banko in Probanko vložila 445 milijonov evrov kapitala.
Z magnetogramov sej v državnem zboru ni mogoče razbrati, da bi Jazbec poslancem kdajkoli omenil, da bo morala država v zaprtje Factor banke in Probanke vložiti še dodatni denar.
Ravno nasprotno, še februarja letos je svet Banke Slovenije – kot razkrivajo dokumenti – ocenil, da "se s pripojitvijo zagotavlja /…/ daljši čas unovčevanja premoženja obeh nekdanjih bank". "S tem pa tudi večji iztržek in manjša verjetnost za dodatno kapitalsko breme za lastnika oziroma za davkoplačevalce," so dejali na Banki Slovenije. Tudi v proračunu za leto 2016 dokapitalizacija DUTB ni predvidena, ampak zgolj prilivi iz posojil, ki bi jih morali obe banki vrniti letos.
Financiranju luknje v domačem bančnem sistemu ni videti konca: Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka, zaradi pripojitve Factor banke in Probanke državi že izstavlja nov račun. Znesek: vsaj 50 milijonov evrov. Odgovornost je na strani Banke Slovenije, ki je to dejstvo zamolčala ob sanaciji bank leta 2013.
So v Banki Slovenije vedeli, da sta banki zreli za stečaj?
Ne gre zanemariti še enega podatka. Uvedba postopka nadzorovane likvidacije za Factor banko in Probanko je pomenila, da imata obe banki po oceni Banke Slovenije na voljo dovolj premoženja za poplačilo lastnih obveznosti.
Če bi namreč Banka Slovenije pri opravljanju nadzora zaznala, da ni bilo tako, bi morala po zakonu o bančništvu izdati odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka obeh bank. Temu so se v Banki Slovenije na vsak način želeli izogniti – uradno tudi zaradi precej višjih stroškov, ki bi jih stečaj prinesel državi in preostalim bankam. S predlogom nadzorovane likvidacije so se strinjali tudi na ministrstvu za finance, ki je bilo takrat že pod velikim pritiskom mednarodnih finančnih trgov, zato jeseni 2013 ni hotelo dodatnih šokov v domačem bančnem sistemu.
Banka Slovenije ni zaznala, da Factor banka in Probanka nimata dovolj premoženja za poplačilo lastnih obveznosti.
Kaj sta počeli izredni upravi obeh bank?
Toda zdaj se je izkazalo, da ocena Banke Slovenije ni bila pravilna. Poročilo DUTB razkriva, da si ta denarja, ki ga bo morala v imenu Factor banke in Probanke vrniti državi (dolgujeta ji še 219 milijonov evrov), očitno ne bo mogla povrniti zgolj s prodajo njunega preostalega premoženja.
Še pred meseci sta drugače zatrjevala predsednika izrednih uprav Probanke in Factor banke Igo Gruden in Klaus Schuster, ki ju je na ta položaj imenovala Banka Slovenije. Pred pripojitvijo sta namreč presodila, da bo DUTB s prodajo terjatev, nepremičnin in drugega premoženja, ki bo preneseno nanjo, lahko poplačala likvidnostno posojilo države.
Za iskanje odgovora na vprašanje, v kolikšni meri je kapitalska luknja v bilancah obeh bank posledica slabega vodenja likvidacije, je sicer ključen podatek, v kakšnem stanju sta bili obe banki ob začetku izrednih ukrepov. To ostaja neznanka, saj Banka Slovenije do danes ni objavila otvoritvenega poročila.
Bratuškova se ne spomni, na kaj je takrat opozarjal Jazbec
Alenka Bratušek, predsednica vlade v času, ko se je začela nadzorovana likvidacija Factor Banke in Probanke, zdaj pa članica poslanske skupine nepovezanih poslancev, odgovornost za luknjo pripisuje aktualni vladi Mira Cerarja.
"Vlada se očitno zaveda problema luknje v teh dveh bankah, zato nam tudi ni želela posredovati bilanc, ki jih je tik pred pripojitvijo bank zahtevala komisija državnega zbora za nadzor javnih financ," je poudarila Bratuškova. "Sklepam, da vlada Probanke in Factor banke ni hotela neposredno dokapitalizirati in ju je zato pripojila DUTB. Toda tudi v tem primeru bo ta problem morala reševati država. Nič niso pridobili, saj je lastnica DUTB Republika Slovenija. Če so skrivali realno stanje teh dveh bank, pa je to neodgovorno," je dejala.
Bratuškova se sicer ne spomni, ali je Banka Slovenije takrat opozarjala na možnost, da bo potrebna dodatna dokapitalizacija oziroma dodatni ukrepi. "Treba bi bilo pogledati dokumente iz tistega časa," je dejala. "Težko odgovori" tudi na vprašanje, ali bi morala Banka Slovenije prevzeti odgovornost za to, da bo sanacija teh dveh bank očitno dražja, kot je bilo predstavljeno.
20