evropske volitve
Ponedeljek, 15. 4. 2019, 10.59
5 let, 7 mesecev
Raziskave: najbolje kaže LMŠ, SDS/SLS in SD
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,87
4
Pred bližajočimi se evropskimi volitvami v javnomnenjskih raziskavah največ podpore dobivajo stranke LMŠ, SD in skupna lista SDS. V anketi Mediane za Delo pred evropskimi volitvami najbolje kaže skupni listi SDS, sledita SD in LMŠ. Nekoliko drugačne rezultate kaže anketa Vox populi agencije Ninamedia. V tej si namreč SD in LMŠ delita prvo mesto.
Raziskava Mediana za Delo
V anketi, ki so jo izvedli na vzorcu 730 polnoletnih prebivalcev Slovenije med 1. in 11. aprilom, je na vprašanje, katerega kandidata oz. listo bi volili, če bi bile evropske volitve jutri, 16,8 odstotka vprašanih odgovorilo, da za skupno listo SDS in SLS, 11,5 odstotka bi jih izbralo SD, 9,7 odstotka pa LMŠ.
| Podpora strank pred evropskimi volitvami (Mediana za Delo) |
|---|
| 1. Skupna lista SDS in SLS (16,8 odstotka vprašanih) |
| 2. SD (11,5 odstotka) |
| 3. LMŠ (9,7 odstotka) |
| 4. Levica (8,3 odstotka) |
| 5. SNS in NSi (6,5 odstotka) |
| 6. DeSUS (4,6 odstotka) |
| 7. SAB (2,7 odstotka) |
| 8. SMC (1,8 odstotka) |
Sledijo Levica z 8,3-odstotno podporo, SNS in NSi so po 6,5 odstotka ter DeSUS, ki bi ga volilo 4,6 odstotka vprašanih. Za SAB bi se odločilo 2,7 odstotka, za SMC 1,8 odstotka in za Dobro državo pol odstotka vprašanih.
Če bi upoštevali takšen izid, bi SDS/SLS in SD pripadli po dve mesti, a če bi SDS/SLS prejela le pet glasov več, kot jih je, bi dobila tri poslance, SD pa bi ostala z enim. Po enega zastopnika bi imele še LMŠ, Levica, NSi in SNS.
Na volitvah za državni zbor bi zmagala LMŠ
Na volitvah v državni zbor bi, če bi bile te jutri, po rednem mesečnem merjenju, ki ga za Delo izvaja Mediana, zmagala LMŠ s 17,2 odstotka pred SDS s 15,6 odstotka in SD s 7,6 odstotka. Četrta je Levica (7,2), peta NSi (5,9), sledijo pa DeSUS (3,6), SNS (2,8), SAB (2,5), Piratska stranka (2,4) in SLS (2,1). SMC bi volilo 1,6 odstotka vprašanih, Dobro državo odstotek vprašanih.
Najbolj priljubljen politik je predsednik Pahor
Vlada in DZ sta dobila nižji oceni kot v prejšnjih mesecih letošnjega leta, s tem da se je zmanjšal delež vprašanih, ki delo vlade vidijo kot zelo pozitivno, precej več pa je tistih, ki so ga ocenili srednje. Vlada je za svoje delo tokrat dobila oceno 3,05, DZ pa 2,76.
Po dveh mesecih se na vrh barometra priljubljenosti politikov vrača predsednik republike Borut Pahor, ki je tam večino časa od leta 2012. Predsednik vlade Marjan Šarec je ponovno na drugem mestu. Med ženskimi političarkami je najbolj priljubljena evropska poslanka in nosilka liste SD za evropske volitve Tanja Fajon, ki se je v raziskavi povzpela na tretje mesto.
| Priljubljenost politikov |
|---|
| 1. Borut Pahor |
| 2. Marjan Šarec |
| 3. Tanja Fajon |
| 4. Violeta Bulc |
| 5. Igor Šoltes |
| 6. Matej Tonin |
| 7. Milan Zver |
| 8. Irena Joveva |
| 9. Patricija Šulin |
| 10. Zmago Jelinčič |
| 11. Miro Cerar |
| 12. Janez Janša |
| 13. Karl Erjavec |
Četrto mesto je zasedla evropska komisarka Violeta Bulc, za njima pa so se položaji nekoliko premešali. Evropski poslanec in nosilec liste DeSUS Igor Šoltes se je povzpel z osmega na peto mesto, za njim pa se je uvrstil prvak NSi Matej Tonin.
Novinka na lestvici je nosilka liste LMŠ za evropske volitve, nekdanja novinarka Irena Joveva, ki se je znašla v drugi polovici razvrstitve. Mesto pred njo je evropski poslanec in nosilec skupne liste SDS in SLS Milan Zver, do konca lestvice pa sledijo evropska poslanka SD Patricija Šulin, prvak SNS in nosilec strankine liste za evropske volitve Zmago Jelinčič, predsednik SMC in zunanji minister Miro Cerar, predsednik SDS Janez Janša ter predsednik DeSUS, obrambni minister Karl Erjavec.
Med političarkami je najbolj priljubljena Tanja Fajon iz vrst SD.
Vox populi: LMŠ in SD pred evropskimi volitvami izenačeni
Za odtenek nekoliko drugačne rezultate pa prikazuje anketa Vox populi. Na majskih evropskih volitvah bi namreč po tej anketi SD z nosilko liste Tanjo Fajon in LMŠ z nosilko liste Ireno Jovevo dobili enak delež glasov. Obe bi volilo 16,9 odstotka vprašanih, skupno listo SDS in SLS z nosilcem liste Milanom Zverom na tretjem mestu pa 15,7 odstotka vprašanih.
| Podpora strank pred evropskimi volitvami (Vox populi) |
|---|
| 1. SD in LMŠ (16,9 odstotka vprašanih) |
| 2. Skupna lista SDS in SLS (15,7 odstotka) |
| 3. NSi (8,3 odstotka) |
| 4. DeSUS (8,2 odstotka) |
| 5. Levica (7 odstotkov) |
| 6. SAB (4,2 odstotka) |
| 7. SMC (0,6 odstotka) |
Sledijo NSi z nosilko liste Ljudmilo Novak (8,3 odstotka), DeSUS z Igorjem Šoltesom (8,2 odstotka) in Levica z Violeto Tomić (7 odstotkov). SAB z Angeliko Mlinar je podporo napovedalo 4,2 odstotka vprašanih, SMC z Gregorjem Peričem pa 0,6 odstotka. Volitev se ne namerava udeležili 6,9 odstotka vprašanih, 14,8 odstotka pa jih še ne ve oziroma se še ni odločilo.
Stranki SAB bolje kaže na evropskem kot domačem političnem parketu
Ob upoštevanju le tistih vprašanih, ki nameravajo oditi na volitve in so navedli, koga bodo obkrožili, bi LMŠ in SD zbrali vsaka slabih 22 odstotkov glasov, koalicija SDS in SLS pa 20 odstotkov. Omenjenim trem strankam se nakazuje, da bi dobile po dva evropska poslanca. Možnost, da dobijo po enega, pa se nasmiha NSi, DeSUS in Levici.
Stranki SAB na evropskih volitvah kaže precej bolje kot doma.
NSi, Levici in SDS (v sodelovanju s SLS) se na volitvah v Evropski parlament nakazuje tako rekoč enak rezultat, kot bi ga dosegle, če bi bile danes volitve v državni zbor. Pri nekaterih strankah je slika drugačna.
SD, DeSUS in tudi SAB na evropskih volitvah kaže precej bolje, kot bi sklepali na njihovo trenutno priljubljenost na domačem terenu, LMŠ pa znatno slabše. Kot navaja časnik Dnevnik, je križanje rezultatov pokazalo, da se zdi to, kdo je nosilec liste, daleč najmanj pomembno privržencem SDS, daleč najbolj pa podpornikom LMŠ.
4