SiolNET. Novice Slovenija
1,56

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Raziskava pokazala povečano duševno stisko med ljudmi #video

1,56

termometer

V drugem valu epidemije novega koronavirusa so se ljudje spoprijemali z večjo duševno stisko kot v prvem valu in pred epidemijo, je pokazala raziskava NIJZ, ki jo je koordiniralo Društvo psihologov Slovenije. Udeležence so v povprečju najbolj obremenjevali strah pred okužbo drugih, negotova prihodnost in skrb o izgubi oziroma omejevanju svoboščin. Stisko najslabše obvladujejo zaposleni v gospodarstvu.

Z raziskavo so želeli ugotoviti, kakšno duševno stisko doživljajo ljudje med epidemijo novega koronavirusa. Ugotavljali so tudi, kako se ljudje z njo spoprijemajo in katere vire psihosocialne podpore si še želijo ter za katero menijo, da bi jim pomagala pri spoprijemanju s stisko, so namene raziskave povzeli na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Ugotovitve so po navedbah STA pokazale, da udeleženci v povprečju doživljajo srednje intenzivno duševno stisko, s katero se srednje uspešno spoprijemajo. Najbolje stisko obvladujejo tisti, ki so zaposleni v vzgoji in izobraževanju ter zdravstvu, najslabše pa tisti, ki delujejo v gospodarstvu.

Poleg že omejenih, v povprečju največkrat izraženih skrbi pa so pri udeležencih v povprečju ostale skrbi oziroma težave izražene manj kot srednje. Pod kategorijo drugo, kar jih skrbi, a ni bilo omenjeno, pa so najpogosteje navajali politično dogajanje, neprijetna čustva ob omejitvah in pomanjkanje stikov.

Nasilje v družinah je naraslo

Izsledki raziskave so še pokazali, da je pred epidemijo nasilje v družini oziroma partnerskem odnosu doživljalo 1,9 odstotka udeležencev, med epidemijo pa je nasilje poraslo na 2,9 odstotka. Porast nasilja pa se je, kot so še navedli na NIJZ, zgodil tudi na delovnem mestu.

Poslabšanje psihofizičnega počutja se je pri udeležencih najpogosteje kazalo pri bolečinah v hrbtu in glavobolih. Najpogostejši simptomi depresije, ki jih doživljajo, pa so utrujenost, težave s spanjem in pomanjkanje energije. Pri tem so še ugotovili, da se "največ simptomov depresije kaže pri udeležencih, zaposlenih v gospodarstvu, najmanj pa v socialnem varstvu".

Večina udeležencev je poročala tudi o tem, da med epidemijo ne potrebujejo psihološke podpore. Med tistimi, ki pa so menili, da podporo potrebujejo, pa je večji delež zaradi težav z dostopnostjo, občutka obvladanja razmer in pomanjkanja časa ni poiskalo.

Raziskava kot del akcijskega načrta za izvajanje psihološke pomoči v epidemiji

Raziskava, ki je potekala med novembrom in januarjem, je del akcijskega načrta za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, katerega nosilec je NIJZ. Koordiniralo jo je Društvo psihologov Slovenije, pri njeni izvedbi pa sta sodelovali tudi ljubljanska in primorska univerza.

Podatke so zbirali s spletnim vprašalnikom in ob tem opozorili, da vzorec za celotno prebivalstvo ni reprezentativen, saj v raziskavi prevladujejo ženske, višje izobraženi, le majhen delež udeležencev pa je starejši od 65 let. V raziskavi je sodelovalo 3.556 udeležencev, še navaja STA.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 11
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin