Ponedeljek, 11. 4. 2022, 22.20
2 leti, 6 mesecev
Rado Pezdir: Torej je vse res
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,89
68
"Sedaj je razprodan peti ponatis knjige Vzporedni mehanizem globoke države. Glede na povprečno prodajo v Sloveniji in glede na mejo za uspešnico lahko rečem, da je moja knjiga glede na število prodanih izvodov večkratna uspešnica. Slabih odzivov na knjigo nisem dobil, čeprav so jo prebrali tudi mnogi iz, recimo temu, levega politične spektra. Tudi nisem dobil nobenih odzivov, da bi bilo kaj v knjigi izmišljeno. Torej vse je res," pravi Rado Pezdir.
Jutri ob 16. uri bo v kulturnem domu Hoče predprimerno predvajan dokumentarec Vzporedni mehanizem globoke države, ki je posnet po knjigi z enakim naslovom ekonomista Rada Pezdirja. "Moja iskrena želja s tem dokumentarcem je, da bi ga predvajali na kateremkoli srečanju izvršilnih organov Združenja zveze borcev Slovenije. Jaz bi si končno želel pogovor z njimi in da lahko pričnemo z razpravo o zgodovini Partije. Želim si le debato, ne želim spremeniti toka zgodovine v Sloveniji," v pogovoru o nastanku dokumentarca pojasni Rado Pezdir, ki je tudi soscenarist. Po njegovih besedah se je produkcijska hiša že dogovorila za predvajanje dokumentarca tako v Sloveniji kot v tujini.
"V dokumentarcu so nekatere tematike malo bolj izpostavljene," na vprašanje, kakšne so razlike med njegovo knjigo in dokumentarcem, odgovori Pezdir, ki tudi trdi, da je dokumentarec bistveno bolj razumljiv in enostaven kot sama knjiga.
V spodnjem video posnetku si lahko ogledate napovednik za dokumentarec.
"Ta dokumentarec je pogled od zgoraj. Perspektiva, ki zaokroži celotno zgodbo in jo izpostavi kot ključno za razumevanje ne samo tranzicije, temveč 30 let razvoja slovenskega gospodarstva in političnega razvoja," pravi Pezdir in doda, da glede na to, da do sedaj ni dobil nobenih odzivov na knjigo, ki bi dokazovali, da objavljene informacije niso resnične.
"Slabih odzivov na knjigo nisem dobil, čeprav so jo prebrali tudi mnogi iz, recimo temu, levega političnega spektra. Tudi nisem dobil nobenih odzivov, da bi bilo kaj v knjigi izmišljeno. Torej vse je res," pravi Rado Pezdir.
"Dokumentarca, posnetega po knjigi, nisem imel v načrtu. V začetku decembra 2021 so me kontaktirali iz produkcijske hiše Nova Obzorja za snemanje dokumentarnega filma. Bila je edina ponudba za dokumentarec in zato sem jo tudi sprejel. Sicer sem soscenarist dokumentarca. Pomagal sem pri pisanju scenarija, ker je bilo to dejansko najlažje glede na kompleksnost analize, ki jo obravnavam v knjigi. Nikoli si ne bi mislil, da bom postal scenarist. Vendar je zgodba tako kompleksna, da sem moral biti ves čas prisoten," pravi Rado Pezdir.
V dokumentarcu dokumenti, infografike in dobro informirane osebe
Osnovna hrbtenica dokumentarca so po besedah Pezdirja intervjuji z osebami, ki se spoznajo na tematiko oziroma lahko dodatno objasnijo kontekst zgodbe iz knjige. Intervjujem so dodali arhivske posnetke, zbrane dokumente in infografike. "Te so ključne, saj povedo več kot tisoč besed. Sicer je bilo veliko poenostavljanja, tako da je ostalo jedro najpomembnejše vsebine," pravi Pezdir.
Med drugim se v dokumentarcu pojavi Anže Logar, ki je bil predsednik preiskovalne komisije Državnega zbora za drugo bančno sanacijo ter v primeru Farrokh. V dokumentarcu nastopata tudi ekonomist Igor Masten in publicist Igor Omerza.
Potek zgodbe
V dokumentarcu je vrstni red zgodb drugačen kot v knjigi. Dokumentarec se začne z nastankom vzporednega mehanizma, njegovo izgradnjo ter prehod vzporednega mehanizma skozi tranzicijo v samostojno Slovenijo.
"V tranziciji se vzporedni mehanizem vzpostavi kot osrednji element v slovenskem bančnem sistemu. In tvori t. i. "nacionalni interes," v resnici pa gre pravzaprav za pumpo denarja iz slovenskih bank v vzporedni mehanizem. Krona tega dogajanja, ki smo jo obdelali tudi v dokumentarcu, je afera Farrokh in pranje iranskega denarja v NLB. Ter o drugi sanaciji bančnega sistema, kar tudi ni bilo v skladu z regulativo, bančno zakonodajo ali internimi predpisi v samih bankah," pravi Pezdir.
Dokumentarec je po besedah Pezdirja namenjen vsem, ki jih zanima polpretekla zgodovina, ki je rekonstruirana na podlagi dokumentacije iz arhiva Republike Slovenije. "Naša polpretekla zgodovina s finančnega vidika ni raziskana. V Nemčiji so recimo uspeli najti poti denarja, ki ga je Stasi pred padcem berlinskega zidu pošiljal v tujino," pravi Pezdir.
Kaj so naslednji projekti?
Čas izdelave dokumentarnega filma po Pezdirjevih besedah ni povezan s prihajajočimi parlamentarnimi volitvami. "Decembra smo se dogovorili za snemanje in vse skupaj traja približno štiri mesece. Sicer bi bilo že prej vse končano, samo sem sam kompliciral," pravi Pezdir, ki sicer še ne ve, kaj bo njegov naslednji projekt. Doda pa tudi: "Veste, ne zgodi se vsaka stvar v življenju zaradi politike in volitev. Razen izbrani srenji zmešancev, ki živijo izključno v političnih balončkih.
"Stvari me nepredvideno zagrabijo in potem postanem obseden z njimi. Tudi za dokumentarec si nisem mislil, da ga bom kdaj snemal," pravi Pezdir.
Pezdir za RTV Slovenija: To je delal Milan Kučan
"Kakor jaz razumem, je bil v nekem mediju intervju z njim (z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom, op. avt.) in je zatrdil, da rad bere zgodovinske knjige. Sicer pa ni nobenega posebnega odziva. Mislim pa, da za zgodovino te države in razumevanja tranzicije ter sestave omrežij v času tranzicije in vsega, kar je pripeljalo potem do prve in druge bančne sanacije, lahko on dejansko da neke odgovore. In mislim, da bi jih moral dati," je v oddaji Intervju z Jožetom Možino pred dvema tednoma o vlogi nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana v vzporednem omrežju dejal Rado Pezdir.
"Da bomo točni za gledalce, predsednik države nima nobene zakonske in ustavne podlage za to, da menja direktorja neke banke," je Pezdir s primerom imenovanja šefa NLB (takrat v državni lasti) ponazoril vlogo Kučana v že Samostojni Sloveniji. "Kar je še bolj zvito, to so vedeli. To so vedeli, zato v teh dnevniških zapisih v razgovorih z Milanom Kučanom in Nikom Kavčičem piše, da morajo držati v temi Janeza Drnovška, predsednika vlade, ki je imel kaj za reči, ker je bila banka v državni lasti, skupščina banke pa je vlada in prvi v vladi je njen predsednik. In da držijo v temi tudi guvernerja banke Slovenije, ki pa je regulator bančnega sistema. To je Franceta Arharja. Se pravi dve instituciji, ki pa še kako imata ustavno in zakonodajno podlago, da razmišljata o tem, kakšna je uprava banke. Ampak tu govorimo o tranziciji, smo že čez. Način odločanja pa je tak kot v vzporednem mehanizmu," je še dejal Pezdir.
68