Računsko sodišče obeležilo 20-letnico delovanja

Poudaril je, da je računsko sodišče pomemben element našega demokratičnega reda, ki ni popoln, sposoben pa mora biti popravljati napake in se spreminjati na bolje. Z začetkom delovanja računskega sodišča je pregledna, pravilna in smotrna poraba javnega denarja v Sloveniji postala ustavna vrednota, zaupanje državljanov v zakonito, smotrno in varčno uporabo davkoplačevalskega denarja pa se je okrepilo, je prepričan Pahor.

Ob nastanku računskega sodišča je bilo sicer po Pahorjevih besedah veliko pomislekov o učinkovitosti institucije, saj ta nima pristojnosti sankcioniranja, a je računsko sodišče v kratkem času zgradilo svojo avtoriteto. Subjekti javnega prava že zaradi stalne možnosti, da so lahko vključeni v revizijski program računskega sodišča, vzpostavljajo več pravne in finančne discipline.

Po besedah predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela je računsko sodišče največkrat v ospredju zaradi revizijskih poročil, v zadnjih 20 letih jih je bilo skupaj s porevizijskimi poročili izdanih skoraj 1800. Kot poudarja, je zaradi vse širšega kroga revidirancev razpoložljivi čas zapolnjen, zato sodišče ne more upoštevati vseh revizijskih pobud. Ob tem je Vesel opozoril na zmanjševanje sredstev za delo računskega sodišča zaradi varčevalnih ukrepov.

Vesel: Sodišče je dobro pripravljeno na izzive prihodnosti Računsko sodišče je sicer po Veselovih zagotovilih dobro pripravljeno na izzive prihodnosti. Kot poudarja, bodo pri oblikovanju revizijskega programa še naprej zagotavljali distanco od izrazito političnih pričakovanj različnih ravni javnosti, pri pripravi poročil pa bodo varovali pravice strank v postopku in ključno prednost stavili na argumentiranost stališč in predvsem razumnost predlogov za izboljšave, ne pa na pavšale in prehitre trditve, kljub temu, da takšne instantne trditve željno pričakujejo mediji ali politika.

Želijo razvijati tudi nove temelje sodelovanja z organi pregona Računsko sodišče želi razvijati tudi nove temelje sodelovanja z organi pregona z namenom preprečevanja koruptivnih prisvajanj, predvsem z vlado in DZ, pravi Vesel in dodaja, da je samo tako mogoče zagotoviti bolj učinkovito delo sodišča. Vesel želi imeti tudi priložnost ob predstavitvi letnega poročila državnemu zboru predstaviti informacijo o stanju javnih financ na podlagi neodvisne presoje računskega sodišča.

Na računskem sodišču bodo pozornost usmerili tudi v mednarodno okolje in sodelovanje z drugimi, predvsem sosednjimi vrhovnimi institucijami. Predstavniki treh (avstrijske, madžarske in hrvaške) so se udeležili slovesnosti in zbrane tudi nagovorili. Predsednik avstrijskega računskega sodišča in generalni sekretar Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij Josef Moser je tako med drugim opozoril, da je ključni pogoj za kakovostno delo računskih sodišč njihova neodvisnost, ki jim zagotavlja avtonomnost, objektivnost in imunost za kakršne koli vplive revidiranih subjektov.

DZ je zakon o računskem sodišču sprejel 20. julija 1994, v decembru istega leta pa so bili imenovani člani računskega sodišča in kmalu zatem zagotovljeni pogoji za njegovo delovanje. Od takrat je računsko sodišče po ustavi najvišji organ nadzora državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v državi.

Računsko sodišče izdalo poseben zbornik Ob 20. obletnici je računsko sodišče izdalo poseben zbornik, katerega namen je prikazati razvoj in zgodovino revidiranja ter omogočiti natančnejši vpogled v delo in upravljanje računskega sodišča v preteklih dveh desetletjih.

Računsko sodišče je prvo poročilo izdalo julija 1995, doslej pa je izdalo skupaj skoraj 1800 revizijskih in porevizijskih poročil. Revizije na računskem sodišču trenutno izvaja 89 revizorjev. Na čelu institucije je od junija lani Vesel, pred njim pa sta računsko sodišče vodila Igor Šoltes in Vojko Antončič.